|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

TIA – najlepši čudež, ki se nama je zgodil

Pupica, 24.1.2010
Torej začelo se je dan pred porodom, 30.8.2004 . Ob 5 uri zjutraj sem ob obisku WC-ja opazila malo večji moker madež, ker pa je bilo izcedka zadnje dni več nisem polagala pozornosti. Vzela sem dnevni vložek in sem šla lepo nazaj spat.

image
/11


Ker nisem vedela ali je to to ali ne, ker jo je bilo zelo malo, pa nobenega tistega slavnega čepa, pa tudi »gnezdenje s pospravljanjem« me ni obsedlo, itd…

Še cel dan sem hodila naokoli malo po trgovinah (k sreči še zadnji nakupi). Poleg tega sem imela PDP šele 19.9., tako da se nisem obremenjevala, da bi me lahko kaj prehitelo.

Okoli 18h zvečer ko sem se peljala domov, pa me je začelo v križu špikati, vedno močneje, tako da nisem več našla udobnega položaja. K sreči je vozil moj dragi, če ne, ne vem kako bi pripeljala domov. Doma sem kljub zgodni uri odšla pod tuš in spat. Okoli pol devetih zvečer pa mi je začela odtekati voda. Za moje pojme jo je bilo veliko - no potem mi je v porodnišnici odtekla še preostala in te je bilo pa res velikoooo! Poklicala sem mojega dragega, ki najprej kar ni in ni mogel verjeti. Na hitro sem se odpravila pod tuš, preoblekla, vzela potovalko in v porodnišnico. Če bi sedaj, ko vem koliko vode lahko odteče, še enkrat to prakticirala bi definitivno namesto vložka vzela brisačo s sabo, ker sem imela srečo, da je ostala voda odtekla v porodnišnici, kjerkoli drugje bi bila zadrega popolna.

Ker nisem imela napotnice, sem se v sprejemni samo vpisala, nato pa na oddelek. Najprej je sledil CTG, ki ga do tedaj še nisem imela (prvega bi imela predvidoma čez 1 teden). Z otročkom je bilo vse v redu, popadki so se začeli pojavljati redneje in močneje. Ko sem se oblačila v haljo, pa je bila prava poplava, ko mi je naenkrat odtekla še ostala voda.

Z babico sva izpolnili papirje, podpis za epiduralno, pa še ene papirje. Sledil je klistir in britje. Tu sem sklenila da se ne bom obremenjevala in res je bilo bolje vsaj za klistir. Sicer pa sploh ni tako grozno. No po obisku WC-ja sem si še privoščila tuš, ki mi je resnično prav prišel.

Očka se je ta čas preoblekel v zeleno in me že čakal, ko sem prišla v porodno. Ker sem želela roditi z epiduralno, so poklicali anesteziologa, potem pa se je začelo čakanje…Ko so čez eno uro prišli so bili moji popadki že tako močni, da skoraj nisem čutila vstavitev katetra za epiduralno. Zdelo se mi je, da je epiduralna prijela po 5 minutah - čeprav je moj dragi trdil, da ni in da je to psihološki učinek. Tedaj mi je bilo čisto vseeno, glavno da ni več tako zelo bolelo.

Epiduralna malo zniža pritisk, jaz imam pa že tako nizkega, tako, da sem bila proti jutru že kar zaspana. Bolečina je bila kar zdržna. Potem pa me je začelo zebsti. Niti nogavičke niso pomagale. Babica mi je prinesla še »kovterček«, mene je pa kar treslo in treslo. Škripala sem z zobmi, da skoraj nisem slišala kaj govorijo. K sreči sem bila že precej odprta. Ko je prišla babica in naznanila, da sedaj bomo pa začeli potiskati, mi je bilo tako kot: »A to je vse!?!«.

Malo mi je bilo težko, ker sem bila že precej utrujena, pa še z vseh koncev navodila: »Ko bo popadek pritisni«. Meni pa se je zdelo, da se en dolg kar vleče in vleče. No poizkusila sem sodelovati in poslušati samo babico, ker vseh tako ali tako ne bi mogla, pa še zmedena bi bila. Poleg tega je bila pri mojem porodu prisotna babica Erika, za katero sem slišala same pohvalne besede. In res je zelo dobra oseba; kot angel se mi je zdela v tistem trenutku.

Potem pa sem slišala porodničarja dr.Sredanoviča, nekaj o tem da bo treba prerezat, če ne bo šlo, takrat sem se pa maksimalno potrudila, in potisnila, ker do rezanja mi pa res ni bilo – sploh ker sem se toliko trudila z masažo presredka in toliko upanja da me ne bi rezali. No v tistem trenutku se je porodila glavica, v drugem popadku pa še telešček. Od takrat naprej pa je bil očka bolj v akciji, prerezal je popkovnico, nato pa poslikal najino štručko. Jaz sem vmes že napol zaspala od utrujenosti.

Potem so mi prinesli mojo princesko v naročje, za prvi podoj in nas pustili uživati družinsko srečo. Očka je potem odšel domov, prišla je nova izmena, babica in porodničar pa sta odšla . Takrat pa je bila tudi edina slaba izkušnja v celotnem bivanju v porodnišnici.

V porodni sem bila še skoraj do pol 9. To je bil zame najbolj mučen del tega dneva. Po celi noči sem bila namreč zelooooo zelooooo zaspana. Zbujala sem se, ko sem malo zakinkala, ker sem se bala, da bi jaz ali moja punčica padli z postelje (sej vem da skoraj ne bi mogle, ampak strah je pač strah). Jutranja sestra (Alenka) mi je dala na trebuh zvonček in dejala da naj pozvonim, če bo kaj narobe, vendar raje ne ker je tako zelo glasen da se bodo prestrašile?! -nekaj v tem smislu, vem samo da me je prešinilo: »Le zakaj za vraga mi potlej daješ zvonec, če naj ne bi zvonila?!?!«. No, vmes je zvonček padel po tleh, tako da tudi če bi hotela zvonit ne bi mogla. Rekla je še da pride čez 10 minut – no zavlekle so se skoraj na eno uro. Razen čistilk ni bilo potem dooolgooo časa nikogar, jaz sem bila pa tako zelo zaspana in žejna.

Poleg tega me je kateter za epiduralno začel boleti in ko sem vprašala sestro, kdaj ga bodo odstranili, je dejala da kmalu – no to je bilo šele ob 9:30. Od celega poroda me ni nič bolelo le vbod za epiduralno. Sicer ne vem kakšen je postopek odstranjevanja, ampak meni se je zdelo, da če bi ga malo prej odstranili ne bi bilo nič narobe.

No ampak zadnja mora je bila hitro pozabljena, ko sem bila na oddelku, kateter za EA odstranjen, prvič na WC, videla da je vse OK, še pod tuš, potem pa crkljanje z mojo miško do onemoglosti.

Za vse, ki ste odločene roditi v Jeseniški bolnišnici, jo zelo priporočam. Osebje je zelo prijazno in uslužno. Na vsa vprašanja so pripravljeni odgovoriti in pomagati. Tista jutranja sestra pač ni imela dobrega dneva, vsaj jaz si tako razlagam njeno prijaznost. Malo pa je bilo verjetno kriva tudi moja občutljivost po neprespani noči in tudi hormoni delajo svoje. Glede hrane sem bila zelo zadovoljna, za večerjo sem imela navadno mlečno hrano, ki pa je kar prijala - je bilo lažje zaspati. Vsega je bilo v obilici. Vložkov je sicer vsake toliko časa zmanjkalo, ampak si moral samo reči sestri, pa so jih prinesle. Fino je le, če imate s seboj mrežaste hlačke za enkratno uporabo, ker teh nimajo več v bolnici. Edina stvar, nad katero pa nisem bila tako zelo navdušena, je bilo postiljanje postelje. Ves čas bivanja so samo enkrat preoblekle rjuhe, medtem ko »kovtra« ne. Potem, ko prideš s pod tuša vsa sveža, v novi srajčki, pa smuk pod »krvav kovtr« … ni prijeten občutek …

Posebno bi rada še pohvalila babico Eriko, ki je res oseba s srcem in dušo pri svojem delu. No o dr.Sredanoviču, pa tudi ni potrebno zgubljati besed. Jaz sem bila že v  devetih nebesih, ko sem zvedela, da sta onadva na izmeni, ker sem že prej slišala same pohvale o njima.

Z mojo princesko sva bile potem še 3 dni v bolnici, za 4 dan sva izprosili predčasen odhod, saj se je princeska zredila, zlatenice ni bilo, kolki b.p. nič več širokega povijanja, mamica pa tudi kot rožica.

Tako, to bi bila daljša verzija … nekaj dobrih ter nekaj slabih stvari … moram pa reči, da je bilo dobrih absolutno več! Skratka, če bi šla še enkrat rodit, bi absolutno izbrala Jeseniško bolnišnico!

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Zunanji obrat v nosečnosti
Zunanji obrat v nosečnosti se izvaja, kadar plod ni v glavični vstavi. Izvaja se ga s prijemom na plod skozi trebušno st...
9
Prepovedana opravila za nosečnice
Čeprav so nosečke nagnjene k temu, da morajo pred porodom do potankosti urediti svoje gnezdece, je priporočljivo, da se ...
6
Sladkorna bolezen v nosečnosti
Določena oblika sladkorne bolezni se pojavi samo v nosečnosti in po porodu skoraj vedno izgine. Če se je ne zdravi, lahk...
4
Čudni prvi znaki nosečnosti
Včasih prvi znaki nosečnosti niso prav nič romantični oziroma so lahko prav "čudni" in naporni. Kakšni, preverite v čl...
4



Resnična zgodba: Za mojo novorojenko, poko...
Žalostna, prežalostna zgodba mame, ki ji je otrok umrl v trebuhu! Hkrati pa poziv vsem staršem, naj sprejmejo vse nepres...
Nosečnice, bodite pozorne na temperaturo v...
Kako dolgo se lahko nosečnica kopa v morju? Je za nosečo žensko primerna vsaka voda v bazenu, tudi termalna? Vse to smo ...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?