|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Tri mesece po porodu zbolela za rakom ...

Helena Primic, 30.8.2018
Mojci Buh so pri rosnih 24 letih in le tri mesece po porodu diagnosticirali raka na dojki, zaradi katerega je imela osem kemoterapij, 30 obsevanj in eno leto biološkega zdravljenja. Kako je vse to preživela, preverite v članku!

image
Mojca je izvedela, da ima raka, le tri mesece po porodu.
/11


"Ko je bila prva hči stara tri mesece, sem po jutranjem dojenju v dojki zatipala zatrdlino, ki je segala od pazduhe do dojke tudi, ko sem si izčrpala mleko. Poklicala sem prijateljico in prva misel je bila seveda mastitis," nam je zaupala Mojca Buh, ki so ji pri rosnih 24 letih in le tri mesece po porodu diagnosticirali raka na dojki, zaradi katerega je imela osem kemoterapij, 30 obsevanj in eno leto biološkega zdravljenja. 

"Moja prva misel je bila smrt in strah, kdo bo skrbel za moža in mojo malo punčko," se spominja Mojca, ki je že prvi večer, ko je izvedela za diagnozo, vsem prijateljem poslala SMS. "Nikogar nisem mogla poklicati, toda želela sem, da vedo, kaj se dogaja. Že čez tri tedne sem namreč začela s prvo kemoterapijo, toda ob sebi sem imela dojenčico, ki me je toliko zaposlila, da nisem ves čas razmišljala o raku."


Misel na smrt je hitro odšla

Ker je bila Mojca študentka, bolniške seveda ni bilo, posledično pa tudi mož ni prejel bolniške za hči ali ženo. "Morali smo se drugače znajti. Pa smo se. Največ sta nam pomagali najini družini, pa izreči moram tudi en velik hvala moževi službi, ki so vedno priskočili na pomoč, ko smo jo potrebovali," je še danes hvaležna Mojca, ki se spominja, kako zelo težko je bilo možu, ki ni mogel vplivati na potek bolezni in je v resnici lahko samo nemočno opazoval.

"Težko je bilo tudi staršem, bratu in sestri, ki so mi vsi želeli pomagati, toda niso vedeli kako, kaj vprašati ... Na srečo sama nisem imela težav govoriti o raku in vsem, kar se mi je dogajalo. Tako je misel na smrt hitro odšla in v sebi sem imela le en cilj - čim prej ozdraveti," nam je zaupala pogumna borka, ki je na srečo kemoterapije zelo dobro prenašala.

Mlado mamico in onkološko bolnico je veliko bolj kot izguba dojke šokirala izguba las: "Vsa leta sem imela dolge lase in čeprav me je onkologinja pripravila na to izgubo, sem ob izpadanju jokala. Tekom zdravljenja mi je tudi začela popuščati srčna mišica, a ob stalnem nadzoru kardiologa, tudi sedaj med drugo nosečnostjo, sem bila brez skrbi. Zdravnikom sem zares popolnoma zaupala in mislim, da tudi to veliko pomeni."

 

Od bolezni do nove poti

Tako težka bolezen in to tako kmalu po porodu je zagotovo velika preizkušnja za partnerstvo. "Mož Marko mi je ves čas stal ob strani. Ko sem potrebovala mir, mi je dal mir, ko je on potreboval mir, se je posvetil harmoniki in dojenčici. V vsakem odnosu pridejo lepi in malo manj lepi trenutki. Pomembno je, da se znamo pogovoriti in predvsem slediti svojim, najinim željam. Ljubezen združuje, prav tako pa tudi bolezen. Še bolj se namreč zavedaš minljivosti in tega, da je vsak dan lahko zadnji. Ne da bi o tem razmišljal začneš drugače gledati na svet in se naučiš reči ne," je na moža in svojo družino ponosna Mojca, ki jo je druga nosečnost povsem presenetila.


 

"Ko sva se že sprijaznila, da ne bova imela več otrok, naju je presenetila nosečnost in še dodatno poglobila najin odnos. Hvaležna sva bila za prvega otroka in še bolj za drugega. V tem času sem se tudi odločila, da pustim službo, ki me je bremenila, čeprav sem jo opravljala z ljubeznijo. In sva se skupaj odpravila po novi in neznani poti, na kateri danes skupaj ustvarjava in se dopolnjujeva tudi v tem," je povedala Mojca, ki se je skupaj z možem, ki je po poklicu mizar, posvetila ročnim izdelkom iz lesa. Danes tako skupaj ustvarjata lesene družabne igre za otroke, dodatke za dom, darila in druge ročno izdelane izdelke.

"V resnici nimava nekih velikih ciljev za prihodnost. Predvsem si želiva uživati pri delu in skupaj s hčerkama. Imava pa ogromno idej, kaj vse bi še lahko ustvarila z lesom," nam je zaupala Mojca, ki je od bolezni naprej aktivna tudi pri Europa Donna, kjer pomaga dekletom, ki so na začetku poti - ko šele izvejo diagnozo raka na dojki.


Izhod iz začaranega kroga

Vsaka bolezen bi naj prišla zato, da nas nekaj nauči, pa četudi v tako zelo ranljivem obdobju, kot je le nekaj mesecev po porodu. "Še dve leti nazaj sem bila prepričana, da sem premalo z družino, da me služba preveč bremeni. Težko je, ko rad opravljaš svoje delo, saj se lahko hitro začneš vrteti v začaranem krogu. Toda bolezen in darilo druge nosečnosti sta v moji glavi naredili ogromen premik. Predvsem bolezen me je opomnila, naj se ustavim in delam to, kar si želi moje srce," nam je zaupala Mojca in dodala:

"Res je bilo prej z eno službo in enim otrokom morda lažje kot sedaj, ko smo štiričlanska družina, delam od doma in imam številne druge dejavnosti. Toda še vedno mi na koncu ostane več časa, v sebi čutim več mirnosti in zadovoljstva, zato mi ni žal, da sem se tako odločila. In ker sva oba z možem vztrajna, verjamem, da nama bo uspelo. Poleg tega lahko v najino delo vključiva tudi punci, ki nama pogosto povesta svoje mnenje o kakšnem izdelku, ki ga tako lahko bolj približava otroškim željam," je pomirjena mama dveh hčerk, ki jima tako z besedami kot vzgledom sporoča, naj sledita svojim sanjam.

In kdaj se s hčerkama počuti najbolj povezano? "S starejšo hčerko imam rada pogovore, ko sva sami in me lahko vpraša, kar želi, medtem ko mi je z mlajšo, enoletnico najlepše, ko preprosto sedim ob njej in jo opazujem, kako brezskrbno uživa življenje in čaka, da se ji pridruži starejša sestrica. Čeprav je med njima osem let razlike, sta namreč neločljivi," je povedala Mojca, ki si odkar dela od doma lahko vzame več časa za hčerki.

 

Poiščite smisel življenja

In kaj bi mamica, ki je preživela to težko življenjsko preizkušnjo, svetovala staršem, ki se borijo s težko ali kronično boleznijo? " Vsak dojema bolezen na svoj način. In prav je tako. Prav pa je tudi, da se o tem pogovarjamo in pustimo, da nam drugi pomagajo. Pa tudi, da lahko povemo, ko želimo biti sami, in drugi to razumejo. Predvsem pa, da tudi v času bolezni najdemo smisel življenja. Beseda borba se sliši kruto, saj izhaja iz vojn, a vedno lahko vsakdo najde nekaj v življenju, kar mu veliko pomeni in za kar je vredno vztrajati. Seveda vedno pridejo tudi slabi trenutki in črne misli, toda sami lahko naredimo ogromno. S pozitivnim mišljenjem je veliko lažje iti čez bolezen, saj sta smeh in pozitivnost lahko tudi čudežno zdravilo. Zato mislite, govorite in počnite to, kar čutite v sebi in se ne ozirajte na to, kaj mislijo in pravijo drugi. Vsak ima svojo pot in tako naj bo, saj je tako življenje pisano, pestro in nikoli dolgočasno."

 

Več o Mojci in Marku ter njunih unikatnih izdelkih najdete na tej povezavi.

 

Virus ošpic ozdravil raka!
Virus ošpic se je pokazal tako zelo "inteligenten", da je, za razliko od kemoterapije, ki ubije vse celice (tako rakav...
61
Bolezen rok, ust in nog
Bolezen rok, ust in nog je virusna infekcijska bolezen, ki najpogosteje prizadene dojenčke in otroke. Preverite, kako jo...
6
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
5
Prihod novorojenčka iz porodnišnice
Vsaka bodoča mamica se med nosečnostjo sprašuje, kaj pripraviti za novega prihajajočega člana. Veliko veselje je hoditi ...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Ko je vsega preveč ...
Čeprav vemo, da popolna mama ne obstaja, se mame hitro ujamemo v vlogo absolutne skrbnice za dobro vseh, pri čemer se po...
Najlepša voščila za mamo
Ravno takrat, ko potrebujemo navdih za čestitko, ki bi jo radi namenili mami, se nam rado pripeti, da ostanemo z izprazn...




zanositev
Lelly28 RR

kako hitro vam je uspelo zanostiti?