/11 /11

Čeprav so naši najmlajši člani še popolnoma neobremenjeni z družbenimi zakoni in predpisi in čeprav marsikdo misli, da so predpisi, ki urejajo položaj otrok popolnoma nepotrebni, pa ni tako. Vsi otroci se žal ne rodijo v urejenih družinah, nekateri namesto, da bi uživali v neskončnih užitkih ob igri, trpijo in se soočajo z nepotrebnimi kapricami odraslih.

Za otroke štejejo vsa človeška bitjeca, ki še niso dopolnila 18 let starosti. Konvencija o otrokovih pravicah določa, da mora vsaka država otroke ščititi ter mora v prvi vrsti upoštevati njihove koristi.

Konvencija je prvi pravno zavezujoč mednarodni inštrument, ki določa otrokove pravice. Zgrajena je na osnovi različnih pravnih sistemov in kultur ter predstavlja skupek standardov oziroma človekovih pravic, ki jih morajo upoštevati države. Temelji na spoštovanju dostojanstva vseh otrok, ne glede na raso, barvo, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, rojstvo ali kakršen koli drug položaj. Hkrati s pravicami pa nastanejo tudi dolžnosti, saj drugi ne smejo posegati v pravice posameznikov.

Otrokove pravice, ki jih morajo zagotavljati države, se delijo v štiri skupine:

1. V prvo skupino sodijo pravice do preživetja. Mednje lahko uvrstimo otrokovo pravico do zdravstvenega varstva ter pravico do skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Seveda na tem mestu ne smemo pozabiti tudi na otroke brez staršev in otroke begunce, za katere mora država še posebej poskrbeti. 

2. V drugo skupino uvrščamo pravice do razvoja, kot so pravica do izobraževanja, pravica do počitka in igre, pravica do informiranja, svoboda misli in veroizpovedi, svoboda zasebnosti in podobno.

3. Izredno pomembne so tudi otrokove pravice, ki se nanašajo na varovanje in ščitijo otroke pred zlonamernimi ravnanji. Vsak otrok ima pravico, da vzdržuje osebne stike s starši v primeru ločitve, država mora poskrbeti za različne programe, s katerimi varuje otroke pred zlorabami v družini, prav tako mora otroke zaščititi pred nezakonito uporabo, uživanjem in proizvodnjo mamil, pred spolnim in drugim izkoriščanjem. Otroci mlajši od 15 let ne smejo sodelovati v oboroženih spopadih. Prav ta skupina pravic pa je tista, ki je največkrat kršena. Otroci so vse pogosteje žrtve različnih zlorab, storilcev posledice, ki jih bodo zaradi njih otroci nosili vse življenje, ne zanimajo, najbolj žalostno pa je, da so med storilci velikokrat prav starši.

4. Poleg navedenih ima vsak otrok tudi udeležbene pravice na podlagi katerih lahko sodeluje pri odločitvah, ki se tičejo njegovega življenja.

Tone Pavček je nekoč zapisal:

Pravica pravic je pravica živeti,

biti otrok, za srečo rojen,

tata in mamo ob sebi imeti

in jima padati veselo v objem.

Lepa pravica je teči po trati

in ne biti kot trava teptan,

učiti se brati in biti med brati

enakovreden in spoštovan.

Rasti kot rastejo jelke in bori,

poslušati pesmi, ne pokov granat,

in potem enkrat ob majniški zori

reči nekomu: Imam te rad!

In še: biti duša v svetu brez duše,

majhna svetloba sredi velike teme,

ali vsaj kaplja v obdobju suše,

ne biti nihče, a otrok, ki je vse.

Vsak otrok ima pravico do normalnega življenja, do igranja, druženja s prijatelji. S tem se razvija in počasi, ampak res počasi vstopa v svet odraslih. Če je vstop v svet odraslih prehiter, je otrok prikrajšan za otroške radosti, kar pa se pozna tudi na njegovem značaju, pogledu na svet in dojemanju ljudi okoli sebe. Če v svoji bližini opazite kakršnokoli nasilje nad otrokom ali pa ugotovite, da so mu kršene katere izmed zgoraj naštetih pravic, ne oklevajte in zadevo nemudoma prijavite najbližjemu Centru za socialno delo.

Ne dovolimo, da bi bil katerikoli otrok na tem svetu »teptan«!