Vročina obrambni odziv organizma in otroku celo koristi.

/11 /11

Kadar vročina moti otrokove dnevne funkcije, mu krati spanec in zmanjšuje apetit, se proti njej borimo. Starši v svoji nevednosti pogosto izsilijo zdravljenje z antibiotiki. Zato nadvse koristno branje ponuja drobna brošura »Moj otrok ima vročino – kaj jo povzroča in kako ukrepamo«, ki je nastala izpod peresa prim. Raste Rakar Radešček, pediatrinje s Pediatrične klinike v Ljubljani, in s pomočjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Brošura je dosegljiva tudi na internetni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Ob izidu knjižice je dr. Rakarjeva predstavila rezultate ankete, po kateri se je izkazalo, da je več kot polovica staršev prepričanih, da je vročina sama po sebi bolezen, da škoduje otroku in njegovim možganom, da jo je treba takoj zniževati, tega pa se prepogosto lotijo neprimerno in pretirano. Le redki so tisti, ki vedo, da je vročina obrambni odziv organizma in da otroku celo koristi. Knjižica bo staršem – enim in drugim – v pomoč pri premagovanju strahu in stiske, pa tudi pri izboljševanju medsebojnega zaupanja in sodelovanja med starši in pediatri, kar je že pol poti do ozdravitve.

Merjenje telesne temperature

V povprečju starši pripeljejo otroka k zdravniku pet- do sedemkrat letno, najpogosteje zaradi različnih bolezni, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, vročina, to so različne prehladne bolezni, virusne in črevesne okužbe. O vročini govorimo tedaj, ko telesna temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2, merjena v ušesu 37,5 in v ritki 38 stopinj Celzija. Vročino lahko merite s klasičnim živosrebrnim termometrom, ki je sicer zanesljiv in poceni, je pa za merjenje potrebnega kar nekaj časa, elektronski digitalni termometer pa vročino izmeri že v eni minuti. Na voljo je tudi digitalni infrardeči ušesni termometer, ki izmeri vročino že v nekaj sekundah, vendar ni poceni in zahteva redno vzdrževanje. Novost, tudi pri nas, so elektronski brezkontaktni termometri, s katerimi lahko izmerimo temperaturo, ne da bi se otroka dotaknili, kar je prikladno zlasti takrat, ko otrok spi.

Vročina je naš zaveznik

V brošuri sta nato pojasnjena sam mehanizem telesne temperature in njegovo delovanje. Novorojenček oziroma majhen dojenček do tretjega meseca starosti je lahko zelo resno bolan ob normalni telesni temperaturi, otrok v starosti dveh do petih let pa ima lahko vročino 40 stopinj že ob običajni virusni prehladni bolezni. Večina strokovnjakov meni, da lahko sicer zdravi otroci brez škode prenesejo tudi zelo visoko vročino, npr. 40–41 stopinj Celzija. Ob nadaljnjem branju brošure spoznamo, zakaj je vročina zaveznik v boju z bolezenskimi povzročitelji: močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic, zmanjša njihovo dejavnost, pa tudi strupenost na eni strani, na drugi pa okrepi funkcijo obrambnega sistema, poveča celo učinkovitost antibiotikov. Nevarne okužbe redko potekajo z nizko vročino, do 38 stopinj, še zlasti pri nekoliko večjem otroku. Povišana na 40 stopinj in več pa je že resno opozorilo, zlasti pri dojenčku, in zahteva vsaj posvet z zdravnikom.

Kdaj je vročina lahko nevarna?

Vročina je lahko nevarna za bolnike s hujšimi srčnimi boleznimi, saj pospešuje bitje srca, poslabša lahko tudi stanje bolnikov v dihalni stiski, bolnikov z vnetjem ali poškodbo možganov, lahko pa je nevarna tudi otrokom, ki so podvrženi vročinskim krčem. Takih otrok je v starosti od 6 mesecev do 6 let 3–5 odstotkov. V brošuri boste lahko prebrali, zakaj mora otroka s krči vedno pregledati zdravnik. Izjemoma lahko ti krči trajajo pol ure in več, kar lahko okvari možganske celice in otroka celo življenjsko ogrozi, večinoma pa so vročinski krči kratkotrajni in otroku, če pravilno ukrepamo, ne škodujejo.

Naučite se opazovati!

Zelo pomembno je, da se starši naučijo opazovati svojega otroka, ko je zdrav in ko je bolan, da so pozorni na vsako spremembo, saj tako zdravniku pomagajo hitreje priti do prave diagnoze. Znati morajo ločiti, kdaj je otrok ob vročini prizadet in kdaj ne, otroka je treba opazovati tudi v spanju ter opozoriti zdravnika na tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, morebitno bruhanje in na odvajanje. Pomemben je podatek o popiti tekočini, o tem, kakšna je otrokova koža – je suha, vlažna, se pojavi izpuščaj, je otrok bled ali rdeč v obraz.

Če vročina ne preseže 38,5 do 39 stopinj Celzija in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, lula, lahko z zdravljenjem počakamo, če je otrok sicer zdrav in je starejši od treh mesecev. Starši pa morajo biti pozorni, če se otrok ne odziva na zdravljenje in vročina traja več kot tri dni, še posebej če se njegovo stanje slabša.

Kdaj znižujemo vročino?

Navadno takrat, ko ta preseže 38,5 do 39 stopinj Celzija (merjeno pod pazduho), če bolnik prej nima posebnih težav. Lahko jo znižujemo s splošnimi ukrepi; otroku ponudimo več tekočine – vodo, sok rdeče pese, lipov čaj in podobno. Otrok naj bo lahno oblečen, ima naj perilo iz naravnih materialov, pokrit naj bo le z lahko bombažno odejo. Vročino lahko znižujemo z naravnimi metodami, s fizikalnim hlajenjem v mlačnih kopelih, z mlačnimi ovitki ali prebrisovanjem z mlačno vodo. In nazadnje z zdravili – antipiretiki. V brošuri boste našli opis najpogostejših antipiretikov, tj. kemičnih sredstev, ki postopno privedejo do znižanja telesne temperature. To so paracetamol, ki ima najmanj škodljivih učinkov, če se držimo predpisanega odmerka; acetilsalicilna kislina, osnovna učinkovina v aspirinu, ki je učinkovit, lahko pa je zelo nevaren, zato ga otroku vse do 16. leta ne priporočajo; nesteroidni antirevmatiki so na zadnjem mestu – imajo predvem protibolečinski in protivnetni učinek, sicer pa se pojavlja vedno več poročil o njihovem škodljivem učinkovanju na ožilje in srce. Lahko pa preberete tudi zanimivo misel prim. Rakarjeve, ki se sprašuje, ali je tako zdravljenje sploh potrebno. Uspešno zdravljenje bolezni, ki je vročino povzročila, bo samo po sebi pozdravilo tudi vročino.

Upoštevajte navodila zdravnika!

Sledijo poglavja o ukrepanju ob napadu vročinskih krčev, negi otroka z vročino, o tem, kdaj je treba k zdravniku, kdaj v bolnšnico in kdaj otrok z vročino potrebuje antibiotike. V svetu obstaja ocena, da kar polovica bolnikov prejema antibiotike brez razloga ali po nepotrebnem, kar je za bolnika nevarno, privede pa lahko tudi do razvoja odpornih bolezenskih klic. To pa lahko ogrozi celotno prebivalstvo. Zato je treba upoštevati zlasti naslednje: antibiotik lahko predpiše le zdravnik, ki je otroka pregledal, pri zdravljenju je treba slediti navodilom zdravnika, nikoli ne smemo začeti zdravljenja na lastno pest; vedeti moramo tudi, da je pri otroku v prvih letih od 80 do 90 odstotkov okužb virusnih, zato le izjemoma potrebujejo antibiotik; da jih je večinoma treba jemati od 7 do 10 dni, nekatere pa le pet ali tri dni, nekatere jemljemo enkrat dnevno, druge na 6 ali 12 ur, nekatere na tešče, spet drugih ne smemo jemati skupaj z mlekom ... Predvsem se je treba zavedati, da bo zdravljenje uspešno le, če bodo starši upoštevali vsa navodila zdravnika, saj je lahko zdravilo še tako učinkovito, a če je dano ob nepravem času in na napačen način, se lahko spremeni v strup.