/11 /11

Lastniški ali delniški vzajemni skladi

Delniški vzajemni skladi večino sredstev v upravljanju nalagajo v lastniške vrednostne papirje oziroma delnice. Navadno znaša delež delnic v portfelju takšnega vzajemnega sklada med 70 % in 90 %, odvisno od naložbene politike posameznega vzajemnega sklada in družbe za upravljanje. Stopnja tveganja pri vlaganju v delniške vzajemne sklade je zelo visoka. Minimalna priporočena doba vlaganja pa znaša 7 let. Priporoča pa se vlaganje na več kot 10 let.

Dolžniški ali obvezniški vzajemni skladi

Obvezniški vzajemni skladi večino sredstev v upravljanju nalagajo v dolžniške vrednostne papirje (obveznice) različnih izdajateljev (države, bank, podjetij), ki zagotavljajo fiksen donos. Ti skladi so glede na sprejeto tveganje, donose in gibanje enote premoženja manj tvegani. Priporočena doba vlaganja v obvezniške vzajemne sklade pa znaša minimalno 3 leta.

Mešani vzajemni skladi

Mešani vzajemni skladi svoja sredstva investirajo tako v dolžniške (obveznice) kot lastniške (delnice) vrednostne papirje. Z uravnoteženo naložbeno strukturo razdeljeno tako v delnice in obveznice omogočajo vlagateljem dosegati dolgoročno stabilnejše donose, ki so glede na sprejeto tveganje še vedno visoki. Priporočena doba vlaganja v mešane vzajemne sklade je najmanj 5 let.

Vzajemni skladi denarnega trga

Vzajemni skladi denarnega trga svoja sredstva investirajo v kratkoročne vrednostne papirje, v depozite in v ostale visoko likvidne in nizko tvegane vrednostne papirje. So edini primerni za investiranje na kratki rok (do enega leta) in predstavljajo resno konkurenco bančnim depozitom, saj na kratek rok ob konkurenčnemu donosu zagotavljajo varnost in likvidnost. Doba vlaganja v denarne vzajemne sklade časovno ni omejena, ker je pristop brez vstopnih stroškov, upravljavska provizija pa je majhna.

Ostale oblike vzajemnih skladov na Slovenskem trgu

Poleg osnovne delitve vzajemnih skladov glede na vrsto vrednostnih papirjev pa v Sloveniji poznamo še geografsko in panožno usmerjene vzajemne sklade, sklade skladov in indeksne vzajemne sklade.

Geografsko usmerjeni vzajemni skladi so tisti vzajemni skladi, katerih investicijska politika je usmerjena k pokrivanju posamezne države (Brazilija, Rusija,…), posamezne regije (Balkan, Baltik,…), posameznega kontinenta (Azija, Latinska Amerika …) ali pa celotnega sveta (globalni vzajemni sklad).

Sektorsko oziroma panožno usmerjeni vzajemni skladi so vzajemni skladi, ki se v okviru svoje naložbene politike specializirajo za pokrivanje posameznega sektorja ali panoge (surovine, energija, tehnologija, alternativni viri energije, …).

Skladi skladov so vzajemni sklade, ki svoja sredstva vlagajo v enote premoženja oziroma delnice drugih investicijskih skladov medtem ko je cilj naložbene politike indeksnih vzajemnih skladov čim bolj natančno sledenje oziroma posnemanje strukture določenega indeksa in posledično tudi njegovega donosa.

Izbira tipa vzajemnega sklada  je odvisna od vsakega posameznika oziroma njegovega finančnega profila – finančnih razmer in ciljev, njegovega odnosa do tveganja in pričakovanj o donosnosti, znanja, izkušenj ter od obdobja, v katerem varčuje.

Kam po nasvet

Prispevke na temo družinskih financ pripravljamo skupaj s spletnim portalom www.vzajemci.com, na katerem lahko najdete še več finančnih nasvetov. Če imate konkretno vprašanje, ki zadeva družinske finance ga pošljite na gregor.begus@vzajemci.com z oznako 'Vprašanje za strokovnjaka' in finančni svetovalci iz  Vzajemcev d.o.o. vam bodo nanj z veseljem odgovorili.

V naslednjem prispevku … Prednosti in slabosti investiranja v vzajemne sklade

Promocijsko sporočilo