Otroci naj sodelujejo tako pri kuhi kot sestavljanju jedilnika.

/11 /11

V letu 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane, kar predstavlja kar polovico oziroma 51 % celotne količine odpadne hrane.

V letu 2017 je vsak prebivalec Slovenije povprečno zavrgel 64 kilogramov hrane, kar pomeni, da vsaka petčlanska družina v povprečju zavrže 320 kilogramov hrane na leto!

Kaj lahko storimo družine, da bomo ustvarili manj zavržene hrane, kako pravilno zavreči ostanke mesa, in kako dolgo se hrana, ki jo zavržemo, pravzaprav razkraja, smo preverili pri Ekologih brez meja.

Dobro načrtovanje 

"Alfa in omega preprečevanja zavržkov hrane je dobro načrtovanje, ki se začne s pripravo tedenskega jedilnika. Priporočljivo je, da pri tem sodelujejo vsi člani družine, tudi otroci," svetujejo Ekologi brez meja in dodajajo:

"V jedilnik je treba vključiti tudi vse morebitne ostanke hrane in živil – ne pozabimo niti na tisti en paradižnik, ki nam je ostal, ker smo ga kupili 'za vsak slučaj'. Na podlagi jedilnika sestavimo nakupovalni listek, ki je naš najboljši prijatelj, ko vijugamo med trgovskimi policami ter napisi '3+1 gratis' in 'akcija'."

PREBERITE TUDI: 10 nasvetov, kako vzgojiti eko-otroka

Pomagajmo drugim in poskrbimo, da ne bo ostankov mesa

Kot svetujejo ekološki strokovnjaki, hrano doma čim prej pravilno shranimo, pri pripravi pa smo racionalni in poskrbimo za to, da skuhamo toliko, kot bomo pojedli.

"Če pa kljub vsem naporom pride do ostankov, te vključimo v naslednje obroke ali pa z njimi razveselimo osamljenega soseda, ki bo zagotovo vesel okusnega domačega obroka," svetujejo Ekologi brez meja.

Kaj pa storiti z ostanki mesa? Na kompost jih ne smemo odlagati, za psa je tudi bolj zdrava pasja hrana. "Ostanke mesa v takih primerih odložimo med mešane komunalne odpadke. Seveda pa poskusimo vse napore usmeriti v to, da do takšnih situacij pride čim manjkrat oziroma sploh ne prihaja."

Domači kompost je najboljša izbira 

Pri Ekologih brez meja smo preverili tudi, kakšna je razlika za okolje, če zavrženo hrano mečemo v koš za biološke odpadke ali domači kompost.

"Zagotovo je bolje, če hrano vržemo v biološke odpadke kot pa v mešane (razen v primeru mesa). Vendar pa industrijski kompost, ki ga pridobivamo iz bioloških odpadkov, večinoma ni primeren za uporabo na domačem vrtu, kjer pridelujemo hrano, saj se žal še vedno preveč pogosto dogaja, da v teh zabojnikih najdemo tudi druge odpadke, predvsem plastične vrečke, ki tja nikakor ne sodijo. Domači kompost je tako vsekakor najboljša izbira."

PREBERITE TUDI: Hrane ne zavijajte v papirnate brisače!

Katera zavržena hrana pa se razgrajuje najdlje? In ali morda katera pri razgradnji sprošča kakšne okolju nevarne snovi?

"Hrana potrebuje različen čas za razgradnjo, a se vsekakor razgradi hitreje kot večina drugih odpadkov. Pomarančni olupek v naravi za razgradnjo potrebuje na primer pol leta, medtem ko bananin olupek ali olupek od jabolka potrebujeta le kakšen mesec. Če malce ugibamo, bi rekli, da za razgradnjo med zavženo hrano najdlje potrebujeta med in 100% mast," odgovarjajo ekološki strokovnjaki in dodajajo: 

"Če je zavržena hrana pravilno odložena, torej na kompost ali med biološke odpadke, do sproščanja nevarnih snovi ne prihaja. Težava pa nastane pri odlaganju hrane med mešane komunalne odpadke, kjer se pri razgradnji na odlagališčih izloča metan in drugi toplogredni plini."

Več praktičnih in ekoloških gospodinjskih nasvetov glede zavržene najdete v priročniku za zmanjševanje količin zavržkov hrane Rešimo hrano, rešimo planet!