|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Začimbe in dišavnice

Uredništvo Ringaraja.net, 9.8.2011
Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rastlinami ali pa na posebej urejenih gredah zelenjavnega vrta.

image
/161



Ljudje začimbe in dišavnice zelo cenijo zaradi njihove kulinarične, kozmetične ali zdravilne uporabnosti. Danes jih lahko vzgajamo na vrtu ali pa v lončkih.


BAZILIKA

Bazilika je ena najbolj priljubljenih dišavnic. Stari Hindujci so jo imeli za sveto rastlino. Bazilik je več vrst, najbolj aromatična je sredozemska, najokusnejša pa je vsekakor sveža. Veliko se je uporablja v vegetarijanski in mediteranski kuhinji. Uporabljamo liste in cvetove za začinjanje solat, omak, namazov, paradižnikovih in nekaterih morskih jedi. Čaj iz bazilike blaži kašelj in blagodejno deluje na živce, spanec ter koncentracijo. Lahko jo pridelujemo tudi v lončkih na domačih oknih.

Enoletnica z nazobčanimi, zašiljenimi ovalnimi listi. V mrzlih predelih gojimo baziliko na toplem ali pod steklom, lepo uspeva v loncih na sončnih okenskih policah. Poleti pobiramo mlade liste in jih zamrzujemo, sušimo ali z njimi odišavimo olje ali kis, lahko jih konzerviramo v olju.

Bolje je, če pred uporabo liste stolčemo ali zmečkamo s prsti, kot da jih sesekljamo. Jedem jih dodajamo tik pred koncem kuhanja. Kot okras v loncih na okenskih policah odganja tudi mrčes.


DROBNJAK

Drobnjak je grmiček, s številnimi pokončnimi, votlimi, temno zelenimi listi, ki poženejo iz podzemnih čebulic. Cevkasti listi in svetlo vijolični cvetovi imajo okus po čebuli ali česnu. Rastline uspevajo tudi v cvetličnih lončkih na okenskih policah.


Liste in cvetove režemo sveže po potrebi. Za zamrzovanje in sušenje režemo liste pred cvetenjem in jih dobro sesekljamo. Drobno sesekljan drobnjak je okusen dodatek mnogim jedem. Dodajamo ga solatam, krompirju, maslu, skutinim namazom, juham, svetlim omakam, jajčnim jedem, omletam, majonezi, mesnim nadevom in masi za pripravo kruhovih cmokov.

S svežim drobnjakom popestrimo različne hladne narezke. Dobro se ujema z drugimi svežimi zelišči. Drobnjak ne prenaša daljšega kuhanja. Najbolje, da ga potresemo po jedeh, tik preden jih serviramo.

Vsi luki vsebujejo nekaj železa, veliko vitamina C in so blagi antibiotiki. Drobnjak vzpodbuja tek in lajša prebavo. Uživamo ga tudi kot blago odvajalo. Užitni cvetovi so okras solatam.


LUŠTREK

Luštrek je trajnica s pernato razdeljenimi listi in kobuli bledozelenih cvetov. Listi imajo močen vonj, podoben zeleninemu, uporabljamo jih za odišavljenje juh in enolončnic. Aromatična semena dodajamo pečenkam in zelenjavnim jedem, dodajamo jih likerjem, zdrobljene dodajamo v kruh in slaščice. Luštrek je odlična začimba v vsaki kuhinji, zato je dobro, da si to zelišče omislimo tudi na domačem vrtu.

Uspeva na polsenčnem rastišču z vlažnimi tlemi in bogatim s hranili. Razmnožujemo ga s semeni in deljenjem korenin. Sejemo ga aprila, pri tem semena zakopljemo približno 1 cm globoko. Najbolje je, da ga sejemo v skupinah, pri čemer naj bodo le te v razmaku enega metra, saj se rastlina močno razraste.

Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Korenina dobro prezimi, saj je luštrek odporen na mraz.


MAJARON

Majaron je grmič z opojno dišečimi bledo zelenimi listi in belimi ali škrlatnimi cvetovi ima vozlasto oblikovane semenske glavice. Poparek listov pijemo kot aromatični čaj pri prehladu, glavobolu, dobro sesekljane liste uporabljamo za solate in maslene omake za ribe.

Enoletna do trajna kosmata rastlina, ki zraste 20 do 30 centimetrov visoko, uspeva pa po vsej Evropi. Ima zaokrožene lističe z značilnim, aromatičnim vonjem ter z nekoliko pekočim in grenkim okusom. Julija ali v začetku avgusta požene majhne belo rdeče cvetove. Je klasično kuhinjsko zelišče. Sorodna rastlina je origano ali divji majaron, ki je nekoliko aromatičnejši, po okusu pa je majaronu blizu tudi timijan.

Majaron nabiramo od junija do septembra. Najboljše mlade vršičke naberemo na sončnih legah tik pred cvetenjem. Rastline za sušenje naberemo v suhem vremenu; tik pred cvetenjem porežemo cele poganjke.

 

SIVKA

Je blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in spalnim motnjam, prav tako zdravi prebavne motnje živčnega izvora. V ljudskem zdravilstvu spodbudi tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje, odganja vetrove in žene na vodo, miri in uspava, a nasprotno tudi prepreči  omedlevanje. Zunanje dišeče sivkine kopeli  zdravijo motnje v prekrvitvi in blažijo težave v meni. Eterično olje je sestavina mazil proti revmi pa tudi proti kožnim boleznim z močnim srbenjem ter izdelkov za ustno higieno. V fitomedicini je droga pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin.  Sivkine vrečke odišavijo prostor, razkužijo perilo, odganjajo molje, komarje, muhe in drugi mrčes.

  Skodelica sveže pripravljenega sivkinega napitka se popije nekajkrat na dan, posebno še zvečer pred spanjem. Priprava: krop se prelije čez dve žlički (1,5g) sivkinih cvetov, pokrito pusti stati 5 do 10 minut in precedi.  Za pomirjevalno kopel se poparek iz dveh prgišč cvetov v litru vode vlije v kad s primerno toplo vodo.

 Eterično olje sivke deluje blago protibakterijsko, notranje odpravlja potrtost.

 

MELISA

Melisa je šopasta trajnica z ovalnimi nazobčanimi listi. Liste uporabljamo za napitke, sladice in zeliščne čaje. Drobno sesekljane liste dajemo v solate, bele omake za ribe, majonezo, kislo zelje, v jedi s perutnino in svinjino. Liste nabiramo pred cvetenjem in uporabljamo sveže ali posušene.

Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Steblo je kvadratasto, močno razvejano, po njem pa so posute drobne dlačice. Listi so jajčasti, z nazobčanim robom in izrazitimi listnimi žilami. Dolgi so do 6 centimetrov, prav tako po zgornji površini rahlo dlakavi. Če liste zmečkamo, oddajajo značilen vonj, ki spominja na limone. Cvetovi so beli ali rahlo rožnati, združeni v skupine od treh do šestih cvetov. Najdemo jih v zalistjih v zgornjem delu rastline.

Cvete od junija do septembra. Seme je solzaste oblike, črne barve s svetlo piko v ožjem delu. Veliko je od enega do dveh milimetrov. Korenine so razrasle in lasaste.


META

Meta je zelnata trajnica. Iz listov pripravljamo metino omako, zeliščne kise, sirupe, čaje, kot dišavo jo dodajamo solatam, pijačam, krompirju in grahu. Liste trgamo pred cvetenjem.

Najbolj znana je črna ali poprova meta. Vsebuje veliko eteričnega olja in mentol, zato deluje osvežilno. Sveža meta je odličen okras in tudi osvežilec daha. S poprovo meto začinjamo razne cocktaile in brezalkoholne pijače, dodajamo jo tudi raznim čajnim mešanicam. Meto uporabljajo povsod po svetu za začinjanje ogromno vrst jedi. Z njo začinjajo tako slaščice kot tudi meso, npr. jagnjetino. Z meto lahko nadevamo tudi potico ali štruklje. Posušena meta ni niti približno tako okusna kot sveža.


ORIGANO

Origano je zelnata trajnica, ki zraste od 20 do 50 cm visoko. Vsi nadzemni deli rastline so poraščeni z dlačicami. Steblo se v zgornjem delu razraste in je pogosto rdečkasto obarvano. Listi so na steblu nasprotno nameščeni. Spodnji so večji, proti vrhu pa postajajo vse manjši. So jajčasti, ovalni, celorobi. Na končnih delih poganjkov se razvijejo številni, v socvetja združeni cvetovi, ki so približno 5 mm veliki in rdeče ali rožnate barve.

Nabiramo vse nadzemne dele rastline, bolje je, da nabiramo zgornje dele rastline, ker je spodnji del olesenel in vsebuje manj eteričnih olj. Najbolj učinkovit je med cvetenjem od junija do septembra. Potrebuje toploto in veliko sonca, da razvije aromo. Sušimo ga v senci. Aromatične liste pri kuhanju zelo pogosto uporabljamo zlasti za pice in paradižnikove omake.

Origanove grenčine in tanini blažijo težave z napenjanjem in drisko ter vzpodbujajo izločanje telesnih tekočin. Eterična olja pomagajo proti vnetju sluznice v ustni votlini, vnetju sluznice žrela, blažijo napade kašlja ter pomirjajo vneto grlo. Origano je odličen antiseptik in antibiotik.


PETERŠILJ

Peteršilj prihaja iz južne Evrope. Ima prijeten vonj in značilen, sladkast okus. Poznamo pernati vrtni peteršilj in manjši kodrasti peteršilj, ki je primeren za garniranje. Sesekljani listi pernatega peteršilja se primerni za skoraj vsako slano jed. Korenino uporabljamo kot jušno zelenjavo. S peteršiljem začinjamo ribe, meso, zelenjavne jedi, juhe, omake in prelive za solate. Peteršilj se dobro ujema z drobnjakom, pehtranom in timijanom. Odlično se ujema s česnom in čebulo. Lahko ga gojimo tudi v stanovanju, v cvetličnem lončku. Dobro se obnese tudi posušen peteršilj.

Poznamo več imenitnih vrst peteršilja. Vse vsebujejo veliko vitaminov, rudnin in antiseptičnega klorofila, zaradi česar so tudi blagodejna in ne le atraktivna zelišča za garniranje številnih jedi. Listi so fino narezljani, skodrani z nazobčanimi robovi, svetlo zelene barve in svežega okusa; vsebujejo veliko vitaminov A in B, železovih soli, magnezija, kalcija in klorofila. Steblo je čvrsto, brazdasto, polkrožno in ima močnejši okus kot listi. Glavna korenina je tanka, rumeno rjava, iz nje rastejo kot las tanke koreninice, daje pa najizrazitejši okus po peteršilju. Ustreza mu zelo sončna ali nekoliko senčna lega ter rodovitna, vlažna in globoko prekopana prst.


ŠETRAJ

Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 40 cm visoko. Ozki in podolgovati temno zeleni lističi so s spodnje strani dlakavi. V zalistju zgornjih stebelnih listov se razvijejo modro-beli cvetovi. Sveže liste trgamo kadarkoli, za sušenje in zamrzovanje pa takrat, ko začne oblikovati cvetne popke.

Za šetraj je poleg močnega vonja značilen tudi nekoliko oster in pekoč okus. Za začinjanje uporabljamo nadzemne dele rastline. Šetraj izhaja iz dežel vzhodnega Sredozemlja in srednjega Vzhoda.

Šetraj je začimba za stročji fižol, fižolove, grahove in druge zelenjavne jedi ter ovčetino. Z grozdnim sokom pripravljamo šetrajev žile. Primeren je tudi kot dodatek teže prebavljivim mastnim mesnim jedem, ribam (predvsem postrvem) in nekaterim klobasam. Skupaj z jedjo ga kuhamo le kratek čas.

Poparek cvetnih vršičkov spodbuja tek, lajša prebavo in odpravlja vetrove.


TIMIJAN

Timijan je trajen polgrmiček, ki zraste do 50 cm visoko. Listi so majhni, sivozeleni in ob robovih zavihani. V zalistju poženejo rožnati cvetovi. V Sloveniji gojijo timijan po vrtovih tudi kot začimbno rastlino. Sadimo ga lahko kot obrobo za grede, med tlakovce in posode. Njegove številne podvrste divje rastejo v Sredozemlju, pri nas pa po Krasu, saj ima rad suha, sončna rastišča. Timijan prijetno diši po kafri, saj njegovi cvetovi in listi vsebujejo veliko eteričnega olja.

Nabiramo celo zelišče, preden se popolnoma razcveti. Po prvem rezu maja ali junija cveti še enkrat septembra, ko ga lahko ponovno režemo. Količina eteričnega olja je odvisna od sestave tal in podnebnih razmer.

Timijan je že prastara zdravilna rastlina. Njegovo razkuževalno moč so poznali že Egipčani, ki so ga uporabljali za balzamiranje mrtvih. Grki so ga kot dišavnico dodajali pijačam in sirom, Rimljani pa so zelo cenili njegov zdravilni učinek. Benediktinski menihi so ga v zgodnjem srednjem veku prinesli iz Sredozemlja v srednjo Evropo. Kot zdravilna rastlina je timijan pri nas v ljudskem zdravilstvu manj znan in cenjen kot njegov divje rastoči sorodnik poljska materina dušica, čeprav je zdravilni učinek posebno pri kašlju močnejši.

Aromatične liste dodajamo dišavnim šopkom, nadevom, omakam, juham in mesnim jedem. Poparek pijemo kot čaj za boljšo prebavo in premagovanje mačka, oslajen z medom pomaga pri krčevitem kašlju, prehladih in vnetju grla.

Pomembno je, da z uporabo ne pretiravamo. Zelo previdni moramo biti, ko ga uporabljamo pri dojenčkih in majhnih otrocih. Pripravkov s timijanovim oljem ali timolom jim nikoli ne smemo nanašati na obraz ali pod nos. Previdnost je potrebna tudi pri vtiranju v kožo na prsih ali hrbtu. Dolgotrajna uporaba zobnih past ali ustne vode s timolom lahko povzroči alergijske reakcije, zato jih je treba občasno zamenjati. Bolniki z obolenjem ščitnice so občutljivi za timol. Timijanove kopeli ne povzročajo nobenih neželenih učinkov, vsekakor pa niso primerne pri kožnih obolenjih ali večjih poškodbah kože, pri hudih vročičnih in infekcijskih boleznih, pri visokem krvnem tlaku in srčnem popuščanju.


VINSKA RUTICA

Vinska rutica je zimzeleni polgrm z deljenimi sivozelenimi listi in zelenkastorumenimi cvetovi poleti. Vinska rutica je bila v ljudskem zdravilstvu ena najbolj uporabljenih zeli, danes pa ni več tako. Pa ne zato, ker bi bila neučinkovita, pač pa zato, ker je njen učinek premočan. Priporoča se uporaba gotovih pripravkov, če si čaj pripravimo sami, pa je potrebna previdnost.

Dandanes priporočajo uporabo vinske rutice le po predhodnem posvetu z zdravnikom. Brez posveta pa jo lahko uporabimo za preganjanje nadležnega mrčesa iz stanovanja. Pri nabiranju uporabimo rokavice, saj lahko rastlinica povzroča kožna vnetja. Z listi pikantnega okusa odišavljamo solate, omake in mehke sire.

Vinska rutica spazmolitično deluje predvsem na prebavne organe in maternico, kjer pospešuje prekrvitev in izboljša prebavo in menstruacijo. Vpliva na krvni obtok, predvsem na pritisk krvi v glavi, in tako blaži glavobol. Flavonoidi izboljšajo odpornost kapilarnih žil in preprečujejo zbiranje vode v telesu. V Južni Ameriki z obsežnimi farmakološkimi raziskavami poskušajo potrditi njeno učinkovitost pri multipli sklerozi in kot rastlinski kontraceptiv ter tako znanstveno utemeljiti njeno uporabo v ljudskem zdravilstvu. Vinska rutica vpliva neposredno na gladko mišičje maternice, zato je nikoli ne uporabljamo v nosečnosti.


ŽAJBELJ

Žajbelj je tipični predstavnik Sredozemlja, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Gre za trajni grmiček, ki zraste od 60 do 70 cm visoko. Ima močne korenine iz katerih poganjajo stebla, ki so v spodnjem delu olesenela. Hrapavi sivozeleni listi so pecljati, podolgovati ali jajčasto zaobljeni, na spodnji strani pa močno izstopa mreža listnih žil. Cvetovi so vijoličasto modri, podobni žrelu. Zbrani so na koncu stebel in tvorijo klasasta socvetja. Žajblju so všeč sončna rastišča in dobro odcedna tla bogata s kalcijem. Razmnožujemo ga s semenom, potaknjenci ali delitvijo korenin.

Liste nabiramo sveže po potrebi, za sušenje pa tik pred cvetenjem. Aromatične liste uporabljamo za mesne jedi, s čebulo jih zmešamo v nadev za perutnino, kuhamo jih s svinjskim in račjim mesom ter s klobasami. Mlade liste lahko jemo s smetano, sladkorjem in pomarančami. Čaj in žajblevo vino krepita živci in krvni obtok, čaj tudi zmanjšuje znojenje, blaži kašelj in prehlade.

Latinsko ime Salvia izhaja iz besede salvus, ki pomeni "zdrav". Vse to dokazuje, kako zelo je bil cenjen pri Rimljanih, ki so imeli celo posvečen obred nabiranja te zeli. Pred nabiranjem so se morali obleči v bele tunike, ter žrtvovati bogovom kruh in vino. Prav tako je bilo predpisano, da se sezujejo in da pri delu ne uporabljajo kovinskega orodja.


Korenine regrata
V zadnjem času je bilo objavljenih več zapisov o čudežnem zdravilu proti raku. Izkazalo se je, da je to POSUŠENA IN ZDRO...
4
Doma narejen jabolčni kis
Stara jablana je letos bogato obrodila. Odločila sem se, da naredim jabolčni kis po starem receptu moje babice. Jabolčni...
3
Odstranjevanje madežev na naraven način
Ali poznate knjigo EKO nasveti za vsak dom? Knjiga je polna odličnih nasvetov! V tokratnem prispevku vam ponujamo odgovo...
3
Japonski proizvajalci avtomobilov najbolj ...
Ena izmed vidnejših posledic trenutne ekonomske krize je, da se novi kupci avtomobilov intenzivno osredotočajo na učinko...
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Plastične vrečke
videophoto
Plastične vrečke veljajo danes za enega najbolj izrazitih znakov potrošništva na svetu. Naučimo naše najmlajše, da je up...
Zmanjšajmo uporabo plastičnih vrečk!
3. julija obeležujemo mednarodni dan brez plastičnih vrečk. Slovenci na leto porabimo med 130 in 150 plastičnih vrečk, k...




spanje
Lelly28 RR

kdaj je vaš otrok opustil popoldansko spanje?