Otroka pred spanjem opomnite, da gre lulat.

/11 /11

Nočno močenje postelje je nehoteno uhajanje urina med spanjem pri sicer popolnoma zdravih otrocih, starejših od pet let. Pri nekaterih se pojavlja vsako noč, pri nekaterih le nekajkrat tedensko, gre pa za odraz nedozorelih mehanizmov za zadrževanje urina v mehurju ponoči.

V starosti petih let ponoči moči posteljo približno 10 % otrok, v starosti deset let pa le še 3 % otrok. Nočno močenje z odraščanjem otrok  izzveneva, v odrasli dobi oziroma po 18. letu pa naj bi ponoči močilo le še okrog 1 % ljudi.  

 
Kakšni so vzroki?

Vzrokov za nočno močenje je lahko več. Pri nekaterih otrocih z nočnim močenjem je vzrok v nezrelem ritmu izločanja hormona vazopresina, zaradi česar tudi ponoči nastaja enaka količina urina kot podnevi in je nočni urin manj gost, zato ga otrok ne more zadržati. Pri zrelem ritmu se namreč ponoči izloči veliko več hormona vazopresina, ki poskrbi za zadrževanje vode v ledvičnih cevčicah in bolj koncentriran urin, zato je urin ob jutranjem praznjenju mehurja videti bolj gost in je temno rumen.     

Vzrok je lahko tudi v živčnih povezavah mehurja z najvišjimi centri v velikih možganih, ki pri nekaterih otrocih dozorijo kasneje kot običajno, zato se otrok ob občutku polnega mehurja ne zbudi, temveč trdno spi naprej. Starši takšne globoke zaspance velikokrat kar med spanjem odnesejo na stranišče lulat, pri čemer se otroci tega sploh ne zavedajo in spomnijo. Med vzroki nočnega močenja pa je lahko tudi nezrelo oživčenje mehurja in prekomerno draženje stene mehurja brez zadostnega zaviranja živčnih impulzov.

Včasih je za nočno močenje kriva tudi zmanjšana prostornina mehurja, ki je pri petletnikih običajno med 200 in 300 mililitri. V kolikor je namreč mehur manjši, otrok ponoči ob trdnem spancu enostavno ne more zadržati izločenega urina. Pri otrocih z manjšim mehurjem večkrat opazimo, da tudi podnevi lulajo pogosto in po malem, močno jih zatišči nepričakovano in kar naenkrat, včasih pa jim tudi podnevi nekaj urina uide.

Čeprav točen način dedovanja še ni znan, je verjetnost, da bo otrok močil posteljo večji v družinah, kjer je imel z nočnim močenje kot otrok težave eden od staršev ali oba.

Kako lahko pomagamo starši?

Ko se otrok prične zavedati težave nočnega močenja (večinoma po 5. ali 6. letu starosti), se z njo razvijejo tudi neugodje, slaba samopodoba in stiska, počuti se drugačnega od vrstnikov, ne more prenočiti drugje kot doma in se udeležiti šole v naravi ali počitniškega tabora. Zato otroka nikar ne kaznujte ali zasmehujte, temveč mu zares pomagajte. Kako?

• Že po 3. in 4. letu starosti otroka vzpodbujajte k rednemu praznjenju mehurja čez dan, na dve do tri ure, navadite pa ga tudi, da gre lulat pred spanjem.
  
• Za vsako lulanje naj si otrok vzame dovolj časa, mehur naj izprazni do zadnje kapljice, zato ga me lulanjem ne priganjajte. 
• Pomembno je, da se otrok navadi dovolj popiti že v dopoldanskem času, s čimer preprečimo obilen vnos tekočine zvečer.
  
• Ponoči ne dajajte otroku pleničke le zato, da vam ni treba čistiti postelje, saj s tem le krepite vzorec nočnega močenja. Otroka počasi odvadite od pleničk s pomočjo nepremočljive podlage.
  
• V kolikor se otrok zaradi občutka polnega mehurja ponoči zbudi, ga pospremite na stranišče. Pot od otrokove postelje do stranišča naj bo primerno osvetljena, da otroka ni strah.
  
• Če pa se otrok v spanju nezavedno pomoči, je starejši od pet let in ga težava moti, ga odpeljite k zdravniku, da skupaj poiščete vzroke nočnega močenja.
  

Povzeto po besedilu Delovne skupine za motnje mikcije otrok in mladostnikov pri Združenju za pediatrijo.