|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Zakaj praznujemo dan žena?

Uredništvo Ringaraja.net, 5.3.2026
8. marec ni le dan rož in pozornosti. Mednarodni dan žensk ima korenine v boju za enakopravnost, boljše delovne pogoje in volilno pravico. Kakšen pomen ima danes – tudi v Sloveniji?

image
Mednarodni dan žensk nas opominja na zgodovinski boj za pravice žensk in na izzive, ki ostajajo še danes. (Foto: Freepik.com)
/11


Vsako leto 8. marca številne ženske prejmejo rože, čokolade in prijazne besede. A mednarodni dan žensk ni nastal kot praznik pozornosti, temveč kot dan boja za temeljne pravice žensk. Njegovo sporočilo je še danes aktualno: enakopravnost ni samoumevna.

 

Kako se je vse začelo

Začetki dneva žensk segajo v začetek 20. stoletja, v čas hitre industrializacije in slabih delovnih razmer. Leta 1908 so v New Yorku tekstilne delavke protestirale zaradi dolgih delovnikov, nizkih plač in slabih pogojev dela. Njihove zahteve so spodbudile širše gibanje za pravice žensk.

Leta 1910 je nemška aktivistka Clara Zetkin na mednarodni konferenci socialistk predlagala uvedbo mednarodnega dneva žensk. Prvič so ga praznovali leta 1911 v več evropskih državah.

Pomemben mejnik je tudi leto 1917, ko so protesti žensk v Petrogradu sprožili dogodke, ki so vodili v rusko revolucijo. Prav datum teh protestov se je kasneje uveljavil kot 8. marec.

 

Katere pravice so ženske pridobile

V zadnjem stoletju so ženske dosegle velik napredek. Med najpomembnejšimi pridobitvami so:

- volilna pravica,

- pravica do izobraževanja,

- pravica do zaposlitve in lastnega dohodka,

- pravica do odločanja o rojstvih,

- pravna enakopravnost v zakonu.

 

V Sloveniji so ženske volilno pravico dobile leta 1945, danes pa so formalno-pravno izenačene z moškimi. Dekleta in ženske imajo širok dostop do izobraževanja in trga dela, Slovenija pa se v evropskih primerjavah pogosto uvršča relativno visoko glede enakosti spolov.

 

A izzivi ostajajo

Kljub napredku popolna enakost še ni dosežena. Tudi v Sloveniji statistike kažejo, da:

- ženske v povprečju zaslužijo manj kot moški (plačna vrzel),

- pogosteje prevzemajo večino neplačanega skrbstvenega dela,

- redkeje zasedajo najvišje vodstvene položaje,

- so pogosteje žrtve nasilja v družini.

 

Po podatkih evropskih institucij in slovenskih raziskav so razlike sicer manjše kot v nekaterih drugih državah, vendar še vedno obstajajo. Prav zato številne organizacije opozarjajo, da je dan žena še vedno relevanten.

 

Je praznik danes še smiseln?

Vprašanje, ali je dan žena še potreben, se pojavlja vsako leto. Nekateri menijo, da je enakopravnost že dosežena, drugi opozarjajo, da formalna enakost ne pomeni tudi dejanske enakosti v vsakdanjem življenju.

Strokovnjaki poudarjajo, da ima 8. marec danes dvojno vlogo: je priložnost za praznovanje dosežkov žensk, hkrati pa opomin, da delo še ni končano. Posebej pomemben je tudi za mlajše generacije, ki morda ne poznajo zgodovinskega ozadja pravic, ki jih danes jemljemo kot samoumevne.

 

Kaj nam sporoča 8. marec

Mednarodni dan žensk ni namenjen le ženskam, temveč celotni družbi. Spominja nas, da so bile številne pravice izborjene s pogumom in vztrajnostjo ter da se družba razvija takrat, ko ima vsakdo enake možnosti.

Rože so lepa pozornost. A pravi pomen 8. marca je razmislek o tem, kako živimo danes — in kaj lahko kot družba še izboljšamo, da bo enakopravnost resnično zaživela v praksi.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Nagajivi, živi in zasanjani: to so otroci ...
Motnja ADHD (v dobesednem prevodu ta kratica pomeni, da gre za motnje pozornosti in nemirnosti) je med ljudmi pogosto na...
4
Sončna očala pri otrocih - da ali ne?
Ali ste vedeli, da sončna očala niso vedno priporočljiva za dojenčka, malčka oziroma majhnega otroka? Kdaj pa so potrebn...
4
Kožica na lulčku: kaj morajo vedeti starši...
Skoraj vsi dečki se rodijo z ozko kožico, ki je pritrjena na glavico penisa. Nekatere starše po nepotrebnem skrbi, da od...
4
Otroška soba, ki se spreminja skupaj z otr...
Otroška soba je prostor prvih sanj, igre in učenja. Program Magnet omogoča prilagodljivo ureditev, ki raste skupaj z otr...
4



Ali družbena omrežja škodujejo otrokom?
Dve odmevni sodbi v ZDA sta pokazali, da lahko družbena omrežja škodujejo mladim. Porote so odgovornost pripisale tudi z...
Kaj reči otroku namesto PAZI in PREVIDNO?
Preverite izjave, s katerimi boste krepili razvoj otrokove pozornosti in sposobnosti reševanja težav. Namesto, da ga ves...




"Prepih."
пеперутка16

Ali verjamete v 'prepih' in ali sebe in svojega otroka zaščitite pred njim? Zanima me, koliko smo v Sloveniji obremenjeni z osnutki, medtem ko na primer v nekaterih delih sveta sploh ne vedo, kaj prepih je?