|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Zdravje na počitnicah

Otrok in družina, 2.2.2016
Da bo užitek v zimskih radostih za naše najmlajše čim bolj brezskrben, je dobro, da poskrbimo za ustrezno zaščito. Kot pravijo, »bolje je preprečevati kot zdraviti«.

image
Poskrbimo za zaščito pred mrazom.
/11


Otroci naj bodo dobro oblečeni, če se le da, v več slojih. Vrhnji naj bo neprepusten za vodo in odporen proti vetru. Ne pozabite šala, rokavic in kape. Zakaj bi se lep dan na snegu po nepotrebnem končal s prehladom ali še s čim hujšim, na primer s pljučnico!
 
Pri sankanju, smučanju, deskanju, drsanju, vožnji z motornimi sanmi idr. naj imajo otroci na glavi čelado. S tem bomo preprečili poškodbe glave, ki so pri padcih na snegu pogoste in lahko nevarne. Svetujemo tudi uporabo sončnih očal.


Na prvem mestu - varnost

Vedno, kadar se lotevate zimskih aktivnosti, imejte v mislih varnost. Otroke morate vedno nadzorovati in jih ne smete spustiti izpred oči. Pri smučanju, deskanju ali sankanju se je dobro prepričati, da na progi ni kakšnih ovir, ki bi lahko povzročile padec. Pri drsanju se prepričajte, da je led varen, in poskrbite, da bodo otroci drsali samo na tistih delih, ki so namenjeni drsanju.

 
Prva pomoč na snegu

Če pa do nesreče kljub vsemu pride, je dobro, da smo na to pripravljeni. Skupaj bomo obnovili ukrepe prve pomoči pri nekaterih najpogostejših nesrečah na snegu. Najprej je predvsem treba ohraniti prisebnost, oceniti stanje in okoliščine ter preprečiti možnost novih nesreč.


  • Preprečimo podhladitev

V vseh primerih moramo nujno preprečiti podhladitev. Poškodovancu ogrnemo svojo bundo oziroma mu jo podložimo, če ni nevarnosti, da bi mu s premikanjem škodovali.

 

PODHLADITEV

Normalna telesna temperatura je med 37 in 38 °C. Podhladitev pomeni padec temperature jedra telesa pod 35 °C. Jedro telesa so notranji organi trupa in možgani, kjer se temperatura kljub ohlajanju le počasi spreminja. Ostali predeli spadajo k periferiji telesa. Pri splošni podhladitvi se upočasni delovanje encimskih sistemov, zaradi česar se telo pod določeno kritično temperaturo ni več sposobno samo ogreti. Lahko pa zaradi upočasnjene presnove v takem stanju preživi dalj časa.
 
ZUNANJI ZNAKI PODHLADITVE
V prvi pomoči ocenjujemo temperaturo jedra po zunanjih znakih. Za merjenje temperature na terenu navadni bolniški termometer ni ustrezen. Prepoznati in ločiti moramo blago, zmerno in hudo podhladitev.
Pri blagi podhladitvi je zavest jasna, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost. Srčni utrip in dihanje sta pospešena. Temperatura jedra telesa je med 35 in 32 °C.
Pri zmerni podhladitvi je bolnik zaspan in otopel. Drgetanje preneha. Dihanje in bitje srca sta upočasnjena. Temperatura jedra telesa je med 32 in 28 °C.
Pri hudi podhladitvi je bolnik nezavesten, dihanje in bitje srca sta komaj zaznavna, plitva in neredna. Temperatura jedra telesa je pod 28 °C. Pri temperaturah jedra pod 24 °C govorimo o navidezni in klinični smrti.
 
PRVA POMOČ PRI PODHLADITVI

 Pri blagi podhladitvi poskrbimo za zaščito pred mrazom, in če prizadeti ni huje poškodovan, spodbujamo gibanje in telovadbo. Podhlajeni naj v kratkih požirkih pije vroč sladkan čaj. Alkohola v nobenem primeru nikoli ne dajemo tistim, ki potrebujejo prvo pomoč. V tem primeru pa je to še toliko bolj prepovedano, saj alkohol pospešuje ohlajanje telesa!

 Pri zmerni podhladitvi zaščitimo poškodovanega pred mrazom – uporabimo, kar imamo na voljo, svoja oblačila, alufolijo, če imamo s sabo prvo pomoč, premočene rokavice mu lahko zamenjamo s svojimi suhimi. Če požiranje ni več zanesljivo, naj podhlajeni ne pije tekočin, saj grozi nevarnost zadušitve! Premikamo ga le, če je nujno. Skrbno nadziramo stanje in ukrepamo, če nastopi nezavest – poškodovanca namestimo v bočni položaj za nezavestnega.

 Pri hudi podhladitvi osebo namestimo v bočni položaj in jo zaščitimo pred mrazom. Nadziramo dihanje in bitje srca ter se pripravimo na morebitno oživljanje. Za ugotavljanje dihanja in posrednih znakov bitja srca si moramo vzeti dovolj časa (30–45 sekund). Če ju s svojimi čutili ne zaznamo, je potrebno oživljanje. Izvajamo ga enako kot pri bolniku, ki ni podhlajen. Oživljati moramo, dokler ne pride zdravnik.


  • Oskrbimo ozebline in omrzline

Ozebline so kronične poškodbe kože zaradi delovanja mraza nad lediščem. Pogostejše so pri ljudeh s slabšo prekrvitvijo in pri kadilcih. Natančnih podatkov o njihovi pogostosti ni, zaradi blagih težav so pogosto spregledane. Pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo, saj lahko na mrazu prej preidejo v omrzline. Ozebline (razen zaščite pred mrazom) prve pomoči ne potrebujejo.
 
Omrzline pa so akutne poškodbe tkiv zaradi delovanja mraza pod lediščem. Prizadenejo tiste predele, ki so najbolj oddaljeni od jedra telesa: prste rok in nog, uhlje, nos in brado. Poleg kože so lahko prizadeta tudi globlja tkiva (mišice, kite, kosti). Poleg neposrednega delovanja mraza na tkiva je pomemben škodljiv vpliv mraza na krvne žile (tromboza).

PRVA POMOČ PRI OMRZLINAH

Če naletimo na omrzline, najprej preverimo, ali je poškodovanec podhlajen, in ustrezno ukrepamo. Ker se globina omrzlin pokaže šele po enem ali dveh dneh, je prva pomoč pri vseh oblikah enaka. Sprostimo tesna mesta obleke, mokra oblačila zamenjamo s suhimi, poškodovanca zaščitimo pred mrazom (rokavice, kapa, odeja). Če stanje zavesti ni moteno, spodbujamo gibanje, da preprečujemo podhladitev. Poškodovanec naj pije topel sladkan čaj. Ko smo v zavetju, hitro pričnemo ogrevati (ogrevamo v vodi temperature 38–42 °C). Ravnamo po občutku – temperatura pod pazduho je približno 36 °C. Vodi dodamo antiseptik (milnica, kamilice, hrastovo lubje). Prizadeti del potopimo v vodo za pol ure, pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani). Ude osušimo in mehko prekrijemo z gazo. Rahlo povijemo, imobiliziramo in poskrbimo za hiter prevoz.


  • Pomagajmo poškodovancu z izpahom ali zvinom sklepa

Izpah sklepa je boleč. Bolečina popusti po repoziciji (uravnavanju), ki jo je zato treba napraviti čim prej, še posebej če pri prvem pregledu ugotovimo nevrološki izpad ali znake poškodbe večjih žil. Živčno-žilni izpadi so pogostejši pri izpahu komolca ali kolena. Sklep je najlažje uravnati na samem kraju nezgode, ko še ni mišičnega krča, vendar lahko to stori le izkušen zdravnik. Neizkušen reševalec izpaha ne sme nikoli uravnavati sam, saj bi s tem povzročil hude bolečine in dodatne poškodbe mehkih tkiv, žil in živcev. Sklep imobilizirajte z obloženo opornico.
 
IMOBILIZACIJA IZPAHNJENEGA UDA
Poškodovanec naj poškodovani ud drži v položaju, v katerem ima najmanj bolečin, po možnosti dvignjenega. Hladni obkladki v obeh primerih omilijo bolečino in preprečijo nastanek hujše otekline. Poškodovanca z izpahom prepeljemo v bolnišnico, kjer bo kirurg sklep uravnal v splošni anesteziji, zato naj poškodovanec ne je in ne pije. V bolnišnici po uravnavi izpaha napravijo rentgensko preiskavo, ki pokaže morebiten sklepni zlom.
 
Tudi v primeru težjega zvina sklepa ni mogoče zanesljivo trditi, da ne gre sočasno tudi za sklepni zlom, zato je treba sklep imobilizirati in poškodovanca napotiti v bolnišnico.
 

 


  • Pogoste poškodbe na smučišču – zlomi dolgih kosti udov

Zlome dolgih kosti udov delimo na zaprte in odprte. O odprtih zlomih govorimo takrat, ko kostni odlomek poškoduje kožni pokrov in je kost izpostavljena. Obstaja velika nevarnost vnetja.
 
PRVA POMOČ PRI ODPRTIH ZLOMIH
Odprtega zloma ne poskušamo naravnati na smučišču. Rano sterilno pokrijemo, zaustavljamo morebitno krvavitev in poškodovani ud imobiliziramo. Pokličemo nujno medicinsko pomoč – 112 – in tako zagotovimo čimprejšnji strokovni prevoz v bolnišnico.
 
PRVA POMOČ PRI ZAPRTIH ZLOMIH
Pri sumu na zaprti zlom poškodovani ud imobiliziramo. Pokličemo nujno medicinsko pomoč in tako zagotovimo čimprejšnji strokovni prevoz v bolnišnico.
 
ZAUSTAVIMO KRVAVITEV
Če poškodbe povzročijo krvavitev, jo je treba takoj zaustaviti. Pri krvavitvi iz udov pritisnemo na področno arterijo. Za zgornji ud pritisnemo na notranjo stran nadlahti ali v pazduho, za spodnji ud pa s pestjo pritisnemo v dimlje. Tako ustavimo krvavitev iz roke oz. noge. Nato naredimo kompresijsko obvezo.

 

 

  • Ko je poškodovana glava …

Poškodba glave je najpogostejši vzrok za izgubo zavesti pri smučanju. Poškodbe glave delimo na poškodbe osrednjega živčevja (znotrajlobanjske poškodbe) ter poškodbe obraza in obraznih kosti (zunajlobanjske ali maksilofacialne poškodbe); velikokrat pride do obojih hkrati.
 
PRETRES MOŽGANOV
Najblažja poškodba osrednjega živčevja je pretres možganov, ki se kaže kot manj kot 30-minutna izguba zavesti in spomina za dogodke tik pred poškodbo (retrogradna amnezija). Motnja zavesti lahko nastopi tudi brez nezavesti. Zavedati se moramo, da pretres možganov lahko v ozadju skriva tudi težjo poškodbo glave, zaradi katere se bo stanje lahko čez čas hitro poslabšalo (zaradi krvavitve, npr. epiduralnega hematoma, zaradi možganskega edema in možganskih obtolčenin). Zato moramo tudi pri lahkih poškodbah glave poškodovanca ves čas nadzorovati.
 
POMOČ POŠKODOVANCU
Postopki v primeru nezavesti zaradi poškodbe glave so enaki postopkom v primeru kolapsa zaradi kateregakoli drugega vzroka. Čelade pri sumu na poškodbo glave in vratne hrbtenice nezavestnemu pred prihodom v bolnišnico ne snamemo na silo, odstranimo le obrazno masko. Brez tega namreč ni mogoče preverjati življenjskih funkcij in izvajati temeljnih postopkov oživljanja. Kadar je dihanje spontano in poškodovanec še vedno ni pri zavesti, ga namestimo v položaj za nezavestnega. Nezavestnega poškodovanca s poškodbo glave je treba čim prej strokovno prepeljati v bolnišnico! Če sumimo na poškodbo hrbtenice, poškodovanega ne obračamo na bok, ampak izvedemo prilagojeni trojni manever. S posebnim prijemom dvignemo spodnjo čeljust in s tem sprostimo dihalne poti.

 

 

  • Zaščita pred soncem tudi na snegu!

Tudi brez nesreč lahko zaradi delovanja sonca pride do poškodb, ki zahtevajo prvo pomoč.
 
Pri sončnih opeklinah prve stopnje (rdeča koža) namažemo kožo s kremo za po sončenju z vitaminom E in hladilno kremo. Pri hujših opeklinah pokličemo zdravniško pomoč.
 
Snežna slepota je vnetje očesne veznice, ki se izraža v otečenih vekah, solznih očeh in rdečem vidu ali izgubi vida, nastane pa v visokogorju, če ne uporabljamo zaščitnih (sončnih) očal. Poškodovanca namestimo v temen prostor ali mu pokrijemo glavo, na oči pa mu položimo hladne obkladke s prekuhano vodo.

 


VIR: Ahčan, U. (2006): Prva pomoč. Rdeči križ Slovenije, Ljubljana.
 

Prenovljen San Simon Resort še bolj družin...
San Simon Resort v Izoli bo konec marca svoje goste sprejel v prenovljenem hotelu Haliaetum in depandansi Sirena, ki bos...
12
Družinski izlet v neznano
Ustavite se pred vrati in otroku povejte, da se danes povsem preuščate njegovim navodilom, kam se boste odpravili. Naj o...
3
Seznam zabaviščnih parkov v Evropi:
Anglija, Avstrija, Danska, Francija, Italija ter Nemčija.
2
Popotovanje od Portoroža do Pirana
Piran je staro mediteransko in pristaniško mesto in je pravzaprav en sam velik muzej, saj ima ohranjeno srednjeveško zas...
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


S trebuščkom na letalo
Zdrava nosečnica lahko gre na pot z letalom, vseeno pa se je pred potjo potrebno posvetovati s svojim zdravnikom. Pred p...
5 predlogov za izlet z mulci
photo
Izkoristimo sončen vikend in ga preživimo aktivno. Z družino se odpravimo na katerega od nam bližjih hribov in se vsi sk...




Folna kislina
Michonne RR

Ali ste med nosečnostjo jemale/jemljete folno kislino?