Vilma
|
Da se malce javim po dolgem času Na dopustu naj bi sicer bila do torka, vendar naju je slabo vreme pregnalo prej domov. Pa sem prav vesela, ker sva se lotila pospravljanja otroške sobice. V treh letih, odkar čakava na bebico, sva iz te sobe naredila pravo ropotarnico Tako da sva rabila ene tri dni samo da sva pospravila vse prčkarije in razstavila delovni pult, omare... No zdaj že belimo Sobica bo v rumeno zeleni barvi. Z nakupi še nisem začela, bom pa verjetno kmalu Sem pa precej stvari že dobila. Sem prijatlejicam rekla, naj še malce počakajo, da mi je prezgodaj, pa so me prosile, če lahko odpeljem stvari, ker jim delajo doma gužvo. Tako da imamo doma že zibko, otroško posteljico, avtosedež, lupinico, cunce, igrače, ma ni da ni... Sem vse stvari pospravila zaenkrat pri tašči, ker morava prvo sobico porihtat. Imam pa res zlate prijateljice, se kar pozna, ker mi ne bo treba toliko stvari nakupit. Od ene sem dobila celo troje nosečniške hlače, tako da sem ful opremljena Vmes smo imeli tudi morfologijo in vse je ok. Mali raste kot kopriva, brca kot veliki in skratka zelo pogosto nama da vedet, da je z nama. Lep občutek, uživam v vsaki brci in v vsakem dnevu. Aja pa še to! Nama so že na nuhalni povedali, da bo fant in zdaj na morfologiji so samo še potrdili Pa imava začasno ime za malega - Jaka. Samo do rojstva, takrat bo dobil pa pravo ime Drugače pa me danes malce stiska. V januarju sem imela abrazijo. Danes bi imela rok, pa se ni srečno končalo. Še dobro, da imam Jakata v trebuhu. Da je tako hitro ratalo v drugo. Brez njega bi mi bilo danes še težje. Zdi se mi, da se bom še leta spominjala tega 17. avgusta. Ampak tako je življenje. Na pot ti prinese in veselje in žalost. Danes sem malce žalostna, čisto zares pa v meni raste novo veselje.
|