Pikabu
|
Danes je spet pri nas POPOLNA ZMAGA, moja namreč. 
Pa začnimo od začetka.
Včeraj zvečer je mož opazil, da ima Ema v ustih, zelo zadaj ene bele obloge. Ker je danes dopoldne ostal doma, ker je imel zobarja, je rekel, da naj jo peljem pokazat, da bo on imel ta čas Maksa. Tako je bilo prvo zjutraj preverjanje, če ima Ema še tisto v ustih. Ker se ji je še bolj razvilo in naredilo celo na jeziku, sem takoj klicala v ZD in so rekli, naj tudi takoj prideva se pokazat. Sva se še doma z možem pogovarjala in je rekel, da je prevelika za sor, da mora to biti nekaj drugega. Ema je pa rekla, da nič ne boli, nič ne moti, samo da ima pikice. Pa sva se na hitro uredili in odhiteli v ZD. Zdravnica je vseeno ugotovila, da je to sor. Je rekla, da je verjetno posledica jemanja antibiotikov, ki jih je jedla nedavno nazajl. Dobili sva recept za daktarin. Potem sva šli v trgovino, pa v pekarno, da sva razveselili atija s svežim kruhom, pa še v lekarno. Doma smo se malo pockrljali, potem je pa ati moral iti, naprej do zobarja, potem pa v službo. Maks se je medtem naspal, tako da sva se samo še enkrat podojila in smo se počasi spravili ven. Dobila sem sms od naše Gaye, da prideta z Gajo peš na Jesenice, če se dobimo. Tako smo si šli nasproti. Naprej smo se ustavili na enem kofetku. Bili je nooooooorooooo toplo. Pravi užitek je bilo sedeti tam in klepetati. Potem smo odšle naprej na sprehod. Ustavili smo se v BC-ju, kjer sta Maks in Ema dobila nekaj novega za oblečt, za veliko noč. Potem smo še odšli naprej do DM-ja. Gayi sta šli še malo zapravljat, jaz pa z Maksom in Emo na igrišče, kjer je Maks imel svoje kosilo, Ema se je pa igrala. Že med sprehodom sva z Gayo gledali, da se zbirajo eni čudni oblaki, pa se spraševali, če je lahko to tudi dež. Upali sva, da ne, ker nisva imeli nič s seboj. Tam je pa že začelo kapljati. Mi pa reeeeeees daaaaaaaaaaleč od doma. Ona si je poklicala prevoz in ga ponudila tudi nam (hvala  ), ker je pa nehalo padati, sem se odločila, da gremo s pospešeno hitrostjo peš domov, saj se naš vozek trenutno ne da zložiti zaradi rolke. Domov smo prišli suhi, nekaj je še hotelo kapljati, pa ni bilo hudega. Maks je to ta hitro vožnjo prespal, doma se je pa takoj zbudil. Z Emo sta se nekaj časa igrala na tleh, jaz sem se pa hitro lotila kuhanja. Sem se odločila, da bodo danes čufti. Ko sta se naveličala, je naprje Ema prišla k meni, potem pa Maksu ni bilo prav, da je ostal sam in sva še njega vzeli. Ema mi je pridno pomagala, Maks naju je pa opazoval in zaposloval Emo s tem, da je metal ropotuljo na tla, Ema mu jo je morala pa pobirati.  Oba sta bila res zelo, zelo pridna, tako da mi je uspelo pospraviti še vso posodo, potem sem pa po hitrem postopku oba spravila spat. Emo lulat, pa pravljico in v posteljo. Maksa previt, podojit, pa v posteljo. Nekaj časa je še vriskal in pel v posteljici, zdaj je pa tišina in pridno spi. Kako sem vesela, spet se je vse tako super izšlo. Maks postaja res vse večji sonček, tudi siten ni več toliko. Mogoče so ga prej res zobki matrali, na dlesnih se že zelo vidijo in mislim, da bodo sedaj res vsak čas prikukali ven. Aja, pa pozabila povedat, da je tudi ponoči pridno spal, tokrat res čisto celo noč brez prebujanja, tudi čaja in dude ni bilo potrebno dati. Mami pa spet vsa utrujena zaradi sanj, pa od danes se celo spomnim, kaj sem sanjala. 
Zdaj grem pa spodaj še malo pospravit, pa če bosta dovolj dolgo spala, se spravim na kolo, potem gremo pa mogoče še malo ven, vsaj za hišo, da se še malo igramo.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)
|
Natisni
. 
Lu in Tian 
poogovarjata, čisto razumem. Ko pa on ne bo imel časa, pa pridi k nam na čvek, da te malo razvedrimo. 
