Bethany
|
IZVIRNO SPOROČILO: katja_p Js imam pa zadnje dni mal kritičnih momentov v dnevu ... se vidi, da gremo h koncu. Pa ne, da se bojim poroda, to sploh ne ... Me je pa strah bolj časa po porodu. Včasih se prav vprašam, če sm se prav odločla, da bom že imela - pa se mi takoj za tem zdi totalno bedasto vprašanje, ker sm si vedno ful želela otročka. Sam ko gledam svoje kolegice, nobena še niti noseča, nekatere še niti na svojem niso ... Hmmm ... Js pa komi s faxa pa bom mami. Predvidevam, da so to običajna vprašanja v zadnjem mesecu Sicer pa komi čakam, da vidim našo bom najbrž kr v jok planla Katja, tole si mi pa vzela iz mojih misii. Jaz se na trenutke enako počutim, pa bom cez dva meseca že 30. ko bi rekel, da je že skrajni čas za otroka (poroko smo dali skoz, služba je tudi (no, bila), pa kolikor toliko na svojem sva... itd), jaz pa še vedno včasih dvomim v mojo zmožnost biti mama. Ko pa pomislim, kakšni bojo občutki, ko bom bebiko držala v rokah, si pa mislim, da se takrat, če ne prej, vsi dvomi razblinijo. Sploh ko gledam prijateljice (no, teh mam js polno okoli, ki so že mame) pa sploh komaj čakam, da imam jaz tudi svojga dojenčka. Tako, da: Kar pogumno! Ziher je bila ta odločitev ena boljših v življenju. Služba, kakršnakoli, te bi čakala tudi po otrocih. Jaz bi se še prej odločila, pa sem hotela imet službo za nedoločen čas, no, zdaj je še vedno nimam, pa imam že 6 let delovne dobe... Nekak sem spremenila priortete v življenju in tako je veliko boljše! jooj, moja ima spet telovadbo v trebuhu. Pa kaj ne ve, da se mora počasi umiriti in spustiti nižje? hehe... Nič, verjetno se ji lušta česa sladkega, grem nekaj iskat
|