kekec in mojca
|
Hojla, po dolgem času se spet oglašam tukaj.
Ganla me je slika od Lepe posadke, res so lepi otroci! Ganilo pa me je še toliko bolj, ker se mi je vedno zdelo lepo, ko sem videla veliko družino. Tudi sama si jo želim, čeprav vedno pogosteje slišim iz različnih strani, češ, za te najprej poskrbi, kasneje si pa jih še več omisli.  
Eh, pa o tej temi raje ne bi, ker me kar zaboli, sploh, ker to slišim od nama dokaj bližnjih sorodnikov.
Trnuljčica, me veseli, da si porihtala zadeve s službo.
Tole, kar bom vprašala, mi je kar mučno, ker o tem ne govorim glih preveč rada... sploh, ker se gre za dokaj delikatno temo... zadnje čase me daje kar mučna depresija, ki traja tudi po mesec dni. Saj se trudim, da bi dajala čim manj vtisov okolici, da sem depresivna, pogosto mi to tudi uspeva, vendar zvečer, ko ležem, je najhuje... včasih se mi kar solze ulijejo... pa sploh ne vem, zakaj... ampak tako žalostna sem. Moj mi pravi, da sem bila po prvem porodu v tem obdobju enaka, vendar se sama tega ne spomnim. Želim si, da bi minilo, vendar ne vem, kaj naj naredim. Nočem hodit do zdravnika, ker ne vem, kaj sploh lahko naredi... mi ponudi antidepresive, ki jih ne bom jemala, ker še dojim... Je še katera, ki ima podobne težave? Prav super bi bilo slišat, da je to vse samo zaradi hormonov in bo kmalu bolje... 
_____________________________
Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog.
|
Natisni
Službe še nisem menjala, je pa v teku. Podaljšala P ne bom. 
Dober nasvet, , jaz pa sem se šele ob teh besedah zavedla, da bo malega princa kar težko dat od sebe za skoraj cel njegov (budni) dan. Ja, rastejo, rastejo, in lihkar ne bodo več samo naši mali crkljivčki... 
za vse, ki jo potrebujejo.
, ker bova spet zamudila eno fajn srečanje. Ja Katka naju ne bo, da se do konca pozdravima in da ne okužima še koga. 
