noa1
|
Hojla! Da se malo javim. Po devetih dneh lahko sedim....na obroču ( ). Vendar je že mnogo bolje. Moja porodna zgodba: V četrtek se mi je odluščil čep in ponoči sem imela kar redne popadke, ki so čez dan ponehali. V petek pa se je spet začelo in ob 3 zjutraj sva odšla v bolnico, ker so bli nekje na 7 minut že dobro uro. Ko pa prideva v bolnico mi povejo, da sem odprta za konico prsta in naj gre moj spat domov pa pride nazaj okoli 8, jaz pa da morem spat, čeprav sem stoje vse skupaj lažje prenašala kot leže. Ob 9.00 me spet pogledajo in ugotovijo, da se nisem nič odprla, zato mi da okoli 10.00 umetne popadke, ki pa sem se jih branila, ker mi je bilo rečeno, da po CR umetnih ne smejo dati. Je rekla da bo dala čisto malo, pa so bili kar na full. Epiduralne pa mi kao niso mogli dati, ker nisem šla prej na sestanek. Ko se mi je od umetnih že mešalo in sem samo govorila, naj jih že ugasne, ker sploh ni bilo pavze med popadki, mi končno dajo epiduralno. In ko je prijela so začeli vsi kričati, da naj začnem potiskat .....kaj naj potiskam . Meni ni bilo nič jasno za kaj se gre ...vse je šlo tako hitro in na koncu je ob 14.23 dobesedno priletela ven moja Alja. So jo kar tri lovile po zdraku, da jim ni dol padla in valda ni bilo časa, da bi me vrezali in sem lepo fajn raztrgana . HB je sedaj že mnogo bolje, ker se mi je kar mešalo od bolečin. Če bi vedela, da šivi tako bolijo, bi zahtevala CR, ki bi ga tako ali tako morala imeti, ker je Alja tehtala 4520g in 52 cm. Mi pa prej ni noben naredil UZ da bi preverili težo otroka. No, na srečo sva obe vredu in Alji se sploh nič ne pozna, da bi se kaj mučila. Bolečin od popadkov se res več ne spomnim...vse je pozabljeno in bi lahko šla še enkrat skozi vse....samo šive bi spustila Alja je full priden dojenček, ki v glavnem spi, da imam čas za prvorojenko, ki je svojo sestrico tudi zelo lepo sprejela in se nič ne buni, če nosim doječka po rokah, kar prej ni bilo mogoče. Jer pa Ajša tudi že prava baba, ki sploh ne neha govoriti in čveka za tri...se mi sedaj zdi še mnogo večja, ko gledam ta malo. Dovolj bo zaenkrat. Ajša nekaj čudno ruži v predsobi...bo treba v izvidnico, kaj je tokrat ušpičila. Vsem nosečkam želim lahek porod ostalim pa čim več lepih trenutkov s svojimi malimi in velikimi pamži. Kinnie: držim pesti zate, da bo hitro minilo in boš kmalu cartala svojo Evo alarm...letim
_____________________________
While we try to teach our children all about life, Our children teach us what life is all about.
|