tejci1981
|
Večer!
ČESTITKE PESJANARKA!!!!!!!!!!! Lepo ime!!!!
Krasno smo se to dogovorile, pa neodločen rezultat uštimale  !
Zdaj pa lahko gremo počasi na malčke, ko smo že vse gotove!
Kriza - moram priznat, da je (še) nisem imela in upam, da tudi ne pride! Prvi dan, ko sem prišla iz P sem malo pojokcala, ker sem bla naživcirana, ker nisem vedela, če bom lahko šla domov ali ne,...pol pa pridemo domov pa doma polno cunj za oprat, pa posoda za oprat,....pa mojemu pravim, da se nisma tak zmenla (sem mu lepo rekla, da je edino kar ga prosim ko pridem domov, da me nebo kup posode za umit čakal - bla sta 2 piskra in krožniki  , jaz pa v paniko ) ,...pa seveda polna hormonov v jok. Mi je takoj pomagal in pospravil posodo, pa pol je cunje obešal.
Drugače pa je vse fino fajn,...mogoče si lahko dan drugače porazdelim, ker ne dojim.
Medtem ko pa moj sonček spi pa delam vse kar pride, sesanje, peglanje, kuhanje, če mi pa ni pa tudi spim zraven njega al pa gledam tv, berem,....
Ko sem prišla iz P sem šla drugi dan v trgovino, pa me je soseda srečala na stopnišču, pa je bla čisto adijo od začudenja, češ kaj delam pokonci, pa da me v trgovino pošiljajo,...ona sploh nič ni mogla, njej je mama kuhala 14 dni, pa ji vse rihtala,...pol se pa pred par dnevi srečama, pa se o nekih knjigah pogovarjama, pa ji ni blo jasno kak ob malem najdem čas z branje, kuhanje, pospravljanje, pa še spečem kaj....
Sem pač imela srečo, pa me porod ni tolko zmatral, pa nisem imela šivov, ki bi me boleli, pa težav z dojenjem,.... se zavedam, da bi lahko bilo tudi drugače!
Dosti nakladanja,...grem še malo pred tv!
|
Natisni
), potem sva se en teden doma privajala, potem pa spet v bolnišnico. Enostavno sem se počutila, kot da sem sama za vse. Potem pa sva prišla domov in se mi je vse zdelo že boljše, našla sva en ritem. Ja, dojenje je steklo, ampak to ne pomeni, da se nismo trudili, pa matrali. Pač, tako je, jaz sama sebe tolažim, da bo tako nekaj mesecev. 
med sabo ziher zmenli 
ta je res una k rečeš aaaaaa js bi spal....ampak nimaš kej,jovo na novo in potem si zaslužiš une tri urce :) 
...no comment! Ne vem kako bi jaz pri 21ih odreagirala, verjetno podobno, ampak zdej bi jo pa ziher na realna tla postavla. Pa še dala bi ji vedet, da jo je čas povozu, da je zdej vse drugač, in da se kvečjemu ona lahko kaj od mene nauči. No, k sreči je moja tašča zlata, čeprov ima tud kakšne finte, ampak nobene panike, se hitr zmenva. Je pa res, da tud jaz jezika ne šparam, in vsi dobr vejo, da se nič kaj dost ne pustim. 
