Barbk
|
Joj saj ne morem verjeti besedam, ki jih berem.  Naja verjetno zdaj ni besed, ki bi te lahko potolažile, vedi le to, da sem tudi jaz s teboj. Sploh ne morem, enostavno ne morem verjeti... Tudi sama sem še pod vtisom prejšnje sobote... In sploh ne vem, če bi pojamrala, ker imam kljub slabim začetkom ob sebi najino Mančiko... Pa bom vseeno, ker mi pomaga, da izlijem to iz sebe...vam, ki ste vedno ob meni. Tudi v teh težkih dneh sem pomislila na vas, bi mi bilo lažje, če bi lahko že tisti trenutek kričala, tulila, jokala od jeze in žalosti tukaj na RR-ju.
V soboto opoldne je Manca začela bruhati in jokcati. Stanje se je po parih urah še poslabšal z visoko temperaturo, zato sva se z A odločila, da greva V ZD na Metelkovo, kjer ji je dr. za šolske in predšolske otroke postavla diagnozo-angina in z antibiotiki domov. Manca on 19h dobi prvo dozo antibiotika in po nekaj neuspešnih ohlajanjih še Calpol, saj je imela 40,4 C. Po eni uri je spet začela bruhat. Končno je revica malo zaspala, ko se okrog 21h odločim, da ji s tuširanjem zbijem vročino. Ko sem jo zbudila je bila čisto odsotna, na klice se sploh ni odzivala, če pa se že je, je iskala izvor klica čisto na drugem koncu... Ko me je končno pogledala je gledala skozi mene...Groza...ne znam opisati tega pogleda niti občutka...Solze so mi planile na plan, ker sem čutila, da je nekaj grozno narobe. In bilo me je strah, grozno strah... Z A sva jo odpeljala nazaj na Metelkovo, kjer so naju napotili na infekcijsko zaradi bruhanja. V sprejemni ambulanti so takoj posumili na meningitis. Takrat te besede sploh še nisem dojela. Ko smo prišli na oddelek sva morala počakati na hodniku, da so Manco še enkrat pregledali in vzeli kri. Iz ambulante je bilo slišati le Manca, Manca in nič odziva, nič joka... Čez 10 minut pride ven zdravnica in nama potrdi gnojni meningitis. V isti sapi pa vendar s sočutjem pove, da je slabo in, da bosta prva dva dneva odločilna. Tokom besed je iz mene lilo. Lile so solze, lila je bolečina in tisoč in eno vprašanje zakaj...Tiati moment bi resnično dala vse, da sem jaz tam namesto nje. Naj jaz trpim in naj se ona brezskrbno igra. Skozi jok sem poslušala A, ki me je skušal potolažiti, čeprav se je tudi sam bojeval s solzami.....Manco so nastanili v sobo na oddelku in jo priklopili na aparate (EKG, kisik v krvi, pritisk...), našopali infuzijo in prvo dozo zdravil. Pulza je imela 200, revica... Čez nekaj časa nama je zdravnica povedala, da je le sreča, da sva jo pripeljala že takoj na zečetku izbruha bolezni (8 ur), ker je to odločilnega pomena. Jaz sem ostala ob Manci , A pa je šel domov. Naslednji dan so potrdili meningokokni meningitis. Manca je neverjetno hitro okrevala in so jo že v ponedeljek odklopili od infuzije in aparatov. Danes sva prišli domov, srečni... Trenutno spančka moja lumpika in vsake toliko časa jo hodim gledat kako lepa je.
Moja draga Naja še enkrat ti pošiljam moč in pozitivne misli. Vajin angelček pa naj mirno pazi na vas tri. 
_____________________________
30.12.2006 sva po osem dnevni zamudi dočakala najino princesko Manco.Najina sreča je zdaj popolna...:o)
Za mesec in pol sta Brina in Žiga pohitela in našo družinico povečala...Pa nas je 5!
(10.7.2009 ob 9.49 in 9.50)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
samo ne vem, če bom znala prav razložiti, da ne bo kako čudno izpadlo... 
! 
da se hitro pozdravi. 
Dokler bo lepo vreme bova zunaj, ko se pa poslabša bova pač bolj notri... 
Še zmeraj imam čisto malo povišano temp., slabo na momente, driskam paše zmer grozno. Hvala bogu, da je A zdaj frej in lahko malo Manco porihta. Bom zaključla ker morm letet na školjko... 
od zoba!
