|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 10:15:39   
Anonimen
Lahko, da bo samo bolj pazila, kdaj ne boš gledala in potem stekla še hitreje, saj dokler se nič ne zgodi, otroku ni jasno zakaj ne...


saj to. in mene tud skrbi, ker kot sem rekla - na eni strani cesta, na drugi voda, ne morš pa pustit da otroka avto zbije, zato da bo vedel zakaj ne ( sem ji pa recimo pustila da se je na svečki opekla, pa par takih drobnih neprijetnosti, ravno zato da vidi zakaj mami reče da ne in nekak upam da ji bom s časom ratala kredibilna in mi bo na besedo verjela, če bo rekla da nekaj ne, zato ker bo bolelouser posted image lohk da sem optimist, sam zaenkrat gre dobr, pa je še mejhna, ko bo večja in bo več razumela bi lohk šlo še boljš)....in mi tud ni jasno kako bomo to izvajali, sem pa stoprocentna, da brez udarcev. in že čist od mejhnega, zdej pa sploh, ji nonstop razlagam in govorim, ko hodiva na sprehode, pa v vrtec in domov in tko. da tu pa avti vozijo in moramo pazit. kam gremo ko pride avto ? za kraj ceste in počakamo. zdej grema pa čez cesto kaj je treba ? pogledama tja in taj, če ni avta, grermo, če je avto, počakamo. in tamal to ful počne, še v vrtcu so rekle da je tečno, ko grejo na sprehod in pol za vsak avto stojijo in čakajo da gre mim, zato ker ula noče naprejuser posted image sej se ne zanašam na to, vem da ko bo v igri in zdivjana, ziher ne bo spomnila na to, ampak nekaj pa je, da se otroku ves čas vceplja.pa zadnjič sem ji pokazala ptiča, k je bil povožen, pa ne vem kolk je razumela, ko sem ji razlagala da ga je avto povozil, ker ni pazil in ni šel za rob ceste in da se to lahko uli zgodi, ampak vseeno. probaš pač. isto z vodo. veliko jo vlačim za vodo, pa mečeva kamne in hodiva po njih, tud v vodo sma že stople, pa gledale kako odnese storžeka daleč stran, pa da lahko ulo tud odnese ( čeprov je bolj potok, sam zadost za utopit se). pač probam ji približat te stvari, nevarne, da jih pozna, probam ji vcepit da bi razumela. ne probam je zaščitit in obvarovat, ker se mi zdi da je nemogoče. in največkrat avto zbije otroka, ki ne živi ob cesti, ker tak otrok ceste ne pozna. in tud utopi se največkrat tak otrok, kjer doma nimajo bizu vode in spet ne pozna nevarnosti. in ne vem a delam prov al ne, sam vem pa, da otroka zarad tega tepst pa ziher ni prav.

(odgovor članu tweed)
  Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 10:41:22   
Volga
Tudi meni se je zgubil, enkrat doma, je šel v spodnji štuk k teti, itak brez da bi povedal in brez da bi teta prišla povedat, da je dol. Ne vem, koliko je bil star. Enkrat v gozdu, smo šli po gobe, majhen je bil, ne vem, okoli dveh let, kar naenkrat ga ni bilo. itak, da se ti čas ustavi, zraven gozda je prometna cesta, na drugo stranh hiše....no, in jo je ubral proti hišam, morda 50 metrov vsega ampak ravno tokilo, da se ga ni videlo iz grmovja....mater, res se ti svet ustavi. Aja, on se je na pesku igral pri hišah user posted image  

Se je pa enkrat tudi mojemu to zgodilo, (ponavadi so možakarji bolj pametni, kar se tiče varovanja in vzgoje, itd....) v LJ v HM. Samo nekaj je pogledal in ga ni bilo. To je bilo pa lani, se mi zdi, ko je bil šest nekje star. Je potem tudi prilutal do pulta, da so nas tete poklicale in je bilo vse v redu. Ampak, ja, tweed, to se lahko zgodi vsakemu, ker to je samo delček sekunde nepozornosti in se zgodi.

Aja, tepla ga nisem pa nikoli zaradi tega pač pa stisnila, da mu je "plavo za nohti ratalo" od sreče in olajšanja. Saj potem vsa otrok vidi, da si se usral do konca in da si žalosten in da ti je hudo,....tako da mislim, da mu je že to dovolj, nikar še kakšen tepež na čez user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 10:59:43   
mika
IZVIRNO SPOROČILO: tweed

IZVIRNO SPOROČILO: mika
In sem jo zgrabila za uho...ja od vsega pregovarjanja, dan za dnem mi je film počil...mogoče bi pa problem rešila s tisto vrvico, kot za psa...a to bi pa bilo sprejemljivo? al bi še v nedogled mogla dopovedovat?


A potem pa ni več tekla na cesto? Ne, ni šla...trkam!!!!!! 
Nisem pristaš fizičnega nasilja in ne bi odobraval niti udarca po roki ali po ritki. Ampak, ko se človeku stemni, naredi marsikaj, kar kasneje obžaluje. Ne samo, da se mi je stemnilo, čutila sem da mi je nekaj v glavi počilo od sile, ker me je speklo in me je glava bolela dva dni. Če bi vedela kako bo takrat na dopustu, bi raje ostala doma, kot pa da je prišlo do tega. Seveda sem obžalovala in jokala, ker sem se  počutila totalno nesposobno. Potegnila sem jo za uho in ji povzročila bolečino, s čimer se nisem mogla sprijaznit. Ona se je pomirila, jaz pa še dolgo nisem prišla k sebi.  Pri otroku pa to ne pomeni nujno, da bo resnično upošteval tvojo prepoved, ker si jo udarila... Lahko, da bo samo bolj pazila, kdaj ne boš gledala in potem stekla še hitreje, saj dokler se nič ne zgodi, otroku ni jasno zakaj ne...


Tega se absolutno zavedam, če se ne bi, bi dobila zaušnico velikokrat, tako pa jo je takrat in nikoli več. Pa ne mislim, samo za tekanje na cesto...Zaenkrat je dovolj, da dvignem glas (po večkratnem opozorilu) in me že zaradi tega peče vest. ne pa da bi jo mlatila, kot nekateri z omejenim razumevanjem, enačijo z eno zaušnico, ki jo je dobila v njenih 4ih letih in pol. In našega primera nisem pisala zato, da bi  iskala opravičilo, ampak sem hotla povedat, da se vsak znajde v brezizhodni situaciji, ko narediš nekaj, kar je proti tvojim načelom.

Mič je enkrat lepo napisala, da od otroka dobiš to kar mu daješ in tega se držim kot pijanec plota. takrat pa se je plot podrl.

< Sporočilo je popravil mika -- 20.4.2009 11:01:15 >

(odgovor članu tweed)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:07:40   
Anonimen
ne pa da bi jo mlatila, kot nekateri z omejenim razumevanjem, enačijo z eno zaušnico


user posted image sej pa isem dobesedno tebe mislila, sam dejstvo pa je, da eni pa mlatijo svoje otroke, velik je takih, pa brez da se jim plot podre. in ajd, teb se enkrat podru plot in ti je hudo zarad tega, ker veš da nisi prov naredila, pa čeprov mala pol ni več tekala na cesto, ti ni blo nč lažje zato, še zmeri se ti zdi da ni prov in da si odpovedala, da bi se ziher dalo tud drugač, pa tist moment žal nisi vedla in znala. in prov je tko. ker to je to - sej je ne bo konc zarad unga potega za uho pa tud ne verjamem da nebo preživljala glih nekih blazotnih tavm zarad tega ( ti verjetno večjeuser posted image ), sam tako razmišljanje ta varuje pred tem, da bi mlatila svojega otroka.

in večina opravičuje pretepanje otrok z brezizhodno situacijo, ker to je pol kao sprejemljivouser posted image ( pa ne se zdej spet usajat, sej veš da mam provuser posted image ), pa spet - ne leti zdej na tebe direktno, v končni fazi pa mene res ne briga kako in kajuser posted image samo že tvoje pisanje kaže na to, da ti ni kul, da se je to zgodilo in da si želiš da bi lohk takrat reagirala drugač in glih tko dosegla uspeh. tko da u bistvu sma na isti strani. in ne bom rekla da si zdej grozna in nikakva mama, ker si enkrt svojga otroka za uhouser posted image sam vseen pa ne bom rekla da je blo prov, ker to bi blo pa čist prti mojim načelom...v svojo skledo pa ne serejmuser posted image oz. se trudim da nebiuser posted image

(odgovor članu mika)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:24:36   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

men je pa bistveno, da otroku dopoven na način, da bo varno zanj tud ko mene ne bo zravn, ko ne bo pod vplivom strahu pred mano. in sem 100% prepričana da se to da.



Ha, ha, naivna si pa tolk, da glava boli. Enim otrokom se res da dopovedat. mislim razumejo te, samo strinjajo se ne (recimo, da je cesta nevarna). A veš, imela sem mamo, ki je bila tako tebi podobna, kar se tega tiče, da bi druge ljudi nasilno ne vem kaj vse, če bi kdo na otroka roko položil. No, po letih prijaznega dogovarjanja in pregovarjanja in pojasnjevanja se ji je zgodilo od obeh otrok nasilje. Jaz sem ji vse sorte grdega povedala - sram me je. Drugi otrok se je zaradi tovrstne vzgoje obrnil v nasilje. Ne le da se je stepel kje zunaj, tudi njo je udaril (saj z besedo ne moreš vsakega vse prepričat, pogumni otroci hočejo, da se svet vrti po njihovo). Saj sva oba k sebi prišla, ampak če rečem milo, sva oba zelo neustrašna in nimava meje, kje je kaj nevarno ali ni, .... . Beseda pri vseh otrocih ne zaleže.

Pa da ne bi kdo mislil,d a zagovarjam pretepanje, ker ga ne. Otrok ne tepem, ker se mi zdi to mimo. Že itak se še preveč sami "tepejo" s svojimi dejanji. ne zdi pa se mi, da bi se kdorkoli moral zagovarjat zaradi tega, če se mu utrga in je za trenutek v obupu nemoči nerazsoden, ker otroka ni, gre nekam stran, čeprav si mu milionkrat razložil vse, pa mu da dve čez rit ali ga enkrat za ušesa - je vsaj pogruntal, da je bilo nekaj zelo zelo zelo narobe, da si tolk iz sebe. IN vseeno je, če bo najprej to zaradi tebe naredil, namreč ne tekel proč v trgovini, ne skakal na cesto...preden se mu posveti, da je to nevarno. Vseeno je, kateri razlog je, važno je, da se ne zgubi več, ne skače na cesto..
Ljubi bog Mika, nič nisi tako zelo narobe naredila, da se boš zdaj pred enimi skrajneži kot je ula morala zagovarjat, ali pred sabo, pa še manj, da bi te zato morala vest peči očitno še mesece za tem. Človeško je to. In nobene dolgoročne psihične škode ne bo zaradi tega otrok trpel. A bi ti zamerila svoji mami, če bi ti to storila enkrat v taki ekstremni situaciji? Jaz ji ne bi.

No, tale mi je tudi svetovna, da moraš moža, ki ga ure in ure ni, ker pijan nekje popiva in nima tolk jajc, da bi te poklical ko ve da te skrbi zanj ali pa mu samo dol visi za vse, biti vesel, ker končno domov pride. wtf?! Nagradiš naj nekoga za neodgovornost? Daš mu potrditev? Lahko mu prvič razložiš, kako te je skrbelo, da si skor umrla, pa drugič, tretjič je pa boljše da greš proč od takega deca pa si drugega najdeš. in nič ni narobe, da mu takrat poveš svoje - saj je vedel, da te skrbi, razumel je, samo brigalo ga ni. Enaka situacija kot pri otrocih - beseda je konj včasih.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:32:40   
mika
No ula, sedaj sva na isti valovni dolžiniuser posted image ...

Sigurno obstajajo starši, ki mlatijo otroke, nekaj let nazaj je zaradi tega ena punčka, blizu nas umrla. Ampak noben starš, ki jih jaz poznam, ne pretepa svojih otrok. Sicer so že relativno veliki(4-5let), da se zavedajo posledic in kazni- brez tepeža. Prej pa sploh ne, ko so bili manjši.
Vsi se poslužujemo vseh možnih fint, da bi otroka potegnil 'na pravo pot'.

Sem se pa zgrozila ob izjavi ene osebe, ki mi je sorodstveno blizu....njena mama jo je tepla in to za vsako...res... vsi so se zgražali, pa čeprav je v našem otroštvu na splošnem veljalo, da najbolj pomaga ena čez rit. Vsaj jaz sem iz takšnega okolja....ampak jaz sem ubogala in sem jih redkokdaj dobila.

In ta oseba izjavi, da je hvaležna svoji mami, da jo je teplauser posted image ...ok, zase naj bo hvaležna. Zgrozilo pa me je dejstvo, da je ta način za njo pravi...kaj bo, ko bo imela svoje otroke, nimam pojma. Trudi se že nekaj časa, pa ne more zanositi. Resnično upam, da si bo do  takrat, ko bo dobila svoje teško pričakovano dete, premislila.
Pa sem ji že rekla, da ona ni bila čist nič drugačen otrok od naše pupe. živahna 100/uro, samo nekdo bi se moral z njo ukvarjat. Ej, ne morem pozabit, ko je enkrat vzela napačno stvar iz hladilnika. Njena mama pa....kaj si to vzelaaaa (in focka čez usta).

< Sporočilo je popravil mika -- 20.4.2009 11:35:53 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:37:15   
Anonimen
A veš, imela sem mamo, ki je bila tako tebi podobna, kar se tega tiče, da bi druge ljudi nasilno ne vem kaj vse, če bi kdo na otroka roko položil.


a dej no....in tem se zdi da me poznaš....cccccuser posted image

jubi bog Mika, nič nisi tako zelo narobe naredila, da se boš zdaj pred enimi skrajneži kot je ula morala zagovarjat


user posted image sam ti si pa res zlo z mano obremenjenauser posted image boga reva, ti more bit kr težko živetuser posted image

No, tale mi je tudi svetovna, da moraš moža, .... Enaka situacija kot pri otrocih - beseda je konj včasih.


če ga obravnavaš kot otroka, dobiš otroka. tko je to, ljuba gina, ko si tok pametna, bi pa ja tud to mogla vedet. ljudje ti dajo to, kar od njih pričakuješ. zakaj bi se nekdo obnašal resni in odgovorno in te upošteval, če pa ti itak tega od njega ne pričakuješ? če itak misliš da je debil pa nesposbnež, na ravni otroka, se bo pač tako obnašal, je lažjeuser posted image

ali pred sabo, pa še manj, da bi te zato morala vest peči očitno še mesece za tem. Človeško je to. In nobene dolgoročne psihične škode ne bo zaradi tega otrok trpel.


pa še tole - očitno jo peče, sama je rekla da jo, sej nism jst rekla da jo morauser posted image kt da mam jst kej od tega, anjo peče vest al ne. ampak sama je rekla, da jo. in isto sem jaz napisala, sam teb očitno K vidiš ulla80 pade mrak na oči in sam sikaš, brez da bi prebrala dobr, kaj sploh napišemuser posted image

mal si čudna no...pa načeloma ti velikokrat dam prov, se mi zdiš skulirana in prizemljena, pa mi ni težko to priznat, čeprov v določenih stvareh mi pa totalno mimo sekašuser posted image pa kaj? pač vsi ne mislimo enako in vsi ne počnemo stvari enako, in kej pa piše da je ne univerzalen, edini prav? a nima vsak svoj prav? pa če se tebi zdi prav, da tepeš otroka, ga pač tepi. samo nej se ti zdi prav, miki se pa un poteg ni zdel prav, ker drugač ga nebi obžalovala. jaz za tisto kar vem da mam prav, NIKOLI ne obžalujem. zato nikoli ne obžalujem da ne tepem otrok, ker vem da mam pravuser posted image pa še velik je takih drugih "prav", sam to pa še ne pomeni, da če je zame prav, da je tud zate. sam jst lohk s tem čist mirno inkvalitetno živim. a lohk ti tud?

in kolk mam jst prav in kolk maš ti prov, bojo pa pokazala leta. odrasli otroci bojo sodnikiuser posted image sej ko si star 12 al pa 15 let, se ti itak vse al pa skor vse, kar odrasli počno, zdi narobeuser posted image sam ko si pa star 25, al pa 30, pa že znaš mal popredalčkat. in to si jst želim. da bi blo v tem predalčkanju čim manj grenkobe in zamere. pol sem z vzgojo in načinom zmagala. pa seveda da mi otrok preživi tak dolguser posted image

(odgovor članu Gina)
  Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:40:47   
Anonimen
Ampak noben starš, ki jih jaz poznam, ne pretepa svojih otrok.


no jst jih pauser posted image najhuj primer je kr dober prjatu od mojga in njegova ženauser posted image grozljivo...mene je tolk žrlo to in me še, ker mi je nepredtavljivo, da 2letnika na parkirišči namlatiš ko psa, ker ti je pobegnil iz trgovineuser posted image in to še pol poveš kr tko, bajdvej....in da ga sred noči namlatiš ker teži za čokolino, čeprov si ga ti navadil na to, da so ti bile noči neki časa lažje....kri mi je ledenela...pa sm bla tih in še don s se žrem in mam slabo vest zarad tega, ker mogla bi zint kejuser posted image no, sem pol sprintala nekaj odličnih člankov na to temo in jima jih posla....me zanima kak bo odzivuser posted image



(odgovor članu mika)
  Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:46:16   
Volga
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

Ampak noben starš, ki jih jaz poznam, ne pretepa svojih otrok.


no jst jih pauser posted image najhuj primer je kr dober prjatu od mojga in njegova ženauser posted image grozljivo...mene je tolk žrlo to in me še, ker mi je nepredtavljivo, da 2letnika na parkirišči namlatiš ko psa, ker ti je pobegnil iz trgovineuser posted image in to še pol poveš kr tko, bajdvej....in da ga sred noči namlatiš ker teži za čokolino, čeprov si ga ti navadil na to, da so ti bile noči neki časa lažje....kri mi je ledenela...pa sm bla tih in še don s se žrem in mam slabo vest zarad tega, ker mogla bi zint kejuser posted image no, sem pol sprintala nekaj odličnih člankov na to temo in jima jih posla....me zanima kak bo odzivuser posted image





A pa na kakšen CSD ju pa ne bi prijavila?

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:50:15   
Jančika_
Jaz sem kar obsedena s tem, da imam otroka vedno v vidnem polju. Vasja je pri treh letih izginil v londonskem živalskem vrtu - en trenutek je stal pri nama, naslednjo sekundo ga ni bilo nikjer več. Tisti dve minuti sta mi skrajšali življenje za deset let, prisežem. Na srečo ga je videla ena družina, da je odtaval zadaj za neko stavbo, in so takoj poštekali, da je naš, ko sem začela laufat okoli in se dret. Če bi trajalo kaj dlje, pa ne vem, po moje bi se mi sfecljalo.

Lani enkrat mi je pa izginil na večjem ograjenem igrišču. Sredi igrišča je vzpetina in sem bila prepričana, da ga bom našla za njo. Ko ga nisem, niti dihat nisem mogla več. Splezal je na drevo čisto v kotu igrišča in zaradi bližine ceste me ni slišal, da sem ga klicala. Ma zmeša se ti lahko.

Pa na splošno varnost...na cesti recimo. Tamali (3) si da bolj malo dopovedat. Enkrat se mi je izpulil na pločniku in skočil na cesto - segla sem za njim in ga zgrabila za ovratnik, pri tem sem ga pa ponesreči z nohti tako grdo popraskala zadaj po vratu, da se mu je par dni poznalo. V tistem trenutku sem bila tako besna nanj, da bi mu najraje eno primazala, ker je to naredil čisto nalašč in iz trme. Samo ne bi nič koristilo.

Ena je zgoraj napisala, da jo je bilo strah, da je otrok padel v bazen. Iz tega razloga sem dala pri hiši zasuti (umetni) ribnik - da sem bom vsak dan tresla, da najdem otroka v vodi, a-a, ni šans. Ne moreš imeti otroka toliko pod nadzorom, da bi lahko bil prepričan, da ti ne bo padel not...

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:55:49   
Anonimen
A pa na kakšen CSD ju pa ne bi prijavila?


ja tud to sem razmišljalauser posted image sam to je zdej tko - on je direktoruser posted image od nje teta pa dela na pristojnem CSDjuuser posted image tko da vprašanje kaj bi s tem dosegla...no, zdej sem jima poslala une članke, pa mojmu sem zatežila, da naj se malo pomeni z njim okoli tega, ker je pač njegov prjatu to ( onadva se že na leta poznata in zdej ko mata vsak svojo familijo, pač pridemo včasih skupaj, tko, ob rojstvih otrok in kakih posebnih priložnostih, ona je pa men drgat zoprna, že iz drugih razlogovuser posted image ), da pač naj mu reče, ker naslednjič definitivno ne bom tih, ampak se zna celo zgodit, da bom popizdila, kar ni glih v moji naravi. v svojem stanovanju ne želim več slišat kaj podobnega ( pa tud drgje ne. in da naj kar razpuca to, ko me je zadnjič ves čas brcal pod mizo, je reku da je bil ziher da bom šralo nardila....pa sam zarad njega je nismuser posted image

(odgovor članu Volga)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 11:59:45   
mika
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

Ampak noben starš, ki jih jaz poznam, ne pretepa svojih otrok.


no jst jih pauser posted image najhuj primer je kr dober prjatu od mojga in njegova ženauser posted image grozljivo...mene je tolk žrlo to in me še, ker mi je nepredtavljivo, da 2letnika na parkirišči namlatiš ko psa, ker ti je pobegnil iz trgovineuser posted image in to še pol poveš kr tko, bajdvej....in da ga sred noči namlatiš ker teži za čokolino, čeprov si ga ti navadil na to, da so ti bile noči neki časa lažje....kri mi je ledenela...pa sm bla tih in še don s se žrem in mam slabo vest zarad tega, ker mogla bi zint kejuser posted image no, sem pol sprintala nekaj odličnih člankov na to temo in jima jih posla....me zanima kak bo odzivuser posted image





no, zdaj pa razumem zakaj tako pišeš. verjetno pred sabo vidiš to družino vsakič, če katera tu gor joče, da je udarila otroka.  vsaka mama, ki se tukaj oglasi, se oglasi zato, ker ne ve kaj naj drugače naredi, ne pa zato da bi ji ploskali. Dvomim, da bo katera pisala, ki ji je vsakdanja vzgoja tepež.

Da pa tebi uspe vse brez obžalovanja, kapo dol-pol si definitivno zaslužiš naziv supermama. Men ne uspe...se pa trudim vsako napako popravit in skrbim, da je ne bi ponovila.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 12:11:37   
kasso
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: ALWAYS LARA

zato js v trgovini nikol ne puščam mulcev da letajo okol ampak ju mam v vozku! nakupovalnem. tut če smo same, dam obe na vozek! obvezno!


Ne moreš dati 5-letnika na vozek. Še za roke ga v praksi ne moreš skoz držat, ker z eno roko voziš voziček, z drugo pa držiš otroka.... a potem s tretjo vzameš nekaj iz police? Še celo če hodiš s košaro okrog, pride do tega istega problema... kaj šele če imaš dva otroka + vozek+ nekaj moraš vzet iz police...skratka...lahko je bit pameten.

Jaz dam 3 letno hčerko in skoraj 6 letnega sina na nakupovalni voziček. tamala sedi, ta večji pa se pelje tako, da stoji na podstavku za kašete in se drži za ročaj ali pa vozi voziček. Ampak to na njihovo željo. Tako da ne drži, da 5 letnika ne moreš dat na vozek.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 12:11:43   
Anonimen
kapo dol-pol si definitivno zaslužiš naziv supermama.


user posted image ooooo ne, pa si ga ne...si mal narobe razumela - so stvari, za kater vem da je pav (ampak še zmeri - to je pač moj prav, sam jeuser posted image ) in teh stvari ne obžalujem...tud za preteklost, pa so ble mogoče bedarijeuser posted image ampak globalno gledanouser posted image je blo prav tko in dons bi naredila isto. drgač se pa isto lovim vsakodnevno in tuhtam kako, da bo pravuser posted image pa naštudiram miljon variant, užgem pa pol miljonprvouser posted image in spet tuhtam, če nebi bla sedemtisočdvestoenainpedeseta boljšauser posted image

pač, čas bo pokazal...

(odgovor članu mika)
  Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 12:20:17   
mika
IZVIRNO SPOROČILO: kasso

Jaz dam 3 letno hčerko in skoraj 6 letnega sina na nakupovalni voziček. tamala sedi, ta večji pa se pelje tako, da stoji na podstavku za kašete in se drži za ročaj ali pa vozi voziček. Ampak to na njihovo željo. Tako da ne drži, da 5 letnika ne moreš dat na vozek.



Najbrž ni bilo mišljeno tako. Če otrok stoji gor ali pa potiska voziček, lahko pobegne. Če pa je V vozičku pa ne more.

(odgovor članu kasso)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 13:29:19   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

pa če se tebi zdi prav, da tepeš otroka, ga pač tepi.


Ti si pretegnena. In nepismena tudi. Saj zmeraj vem, da boš pisala oslarije, ampak take laži so pa mal fejst žaljive. Jasno je da se z norci ne moreš kregat. Obišči kakšen tečaj branja z razumevanjem.   

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 13:30:21   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: kasso

Jaz dam 3 letno hčerko in skoraj 6 letnega sina na nakupovalni voziček. tamala sedi, ta večji pa se pelje tako, da stoji na podstavku za kašete in se drži za ročaj ali pa vozi voziček. Ampak to na njihovo željo. Tako da ne drži, da 5 letnika ne moreš dat na vozek.



Maš prav, vozička se drži kot lepilo in nikdar se ne spusti niti za hip. Oba imaš lahko ves čas varno na očeh in jaz nimam pojma. Tebi se ne bo nikdar zgubil. Bravo!

(odgovor članu kasso)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 15:19:52   
ronja
tweed, preberi si svoj podpis: vsak dogodek je poz. iz določene perspektiveuser posted image . Konec dobro, vse dobro. Večno ne bomo mogli ščitit svojih otrok, niti to ne bi bilo prav, čeprav se strinjam, da bi jih pri 3 letih naj šeuser posted image . Ampak vseeno se zgodi, tvoja žena ima prav, oprosti si. To, da se potem ne moreš nasmejat, lahko naredi še več škode... Mogoče je to malo povezano s tem tvojim prepričanjem, da te brez tvoje družine ni (jasno, da nas vsak velik dogodek zaznamuje in izoblikuje, vendar pa še vedno obstajamo tudi brez teh dogodkov, spreminjamo se pa itak ves čas).

nama se je zgodilo, da je mala odlutala iz nakupovalnega vozička, kamor je bila pripeta!!! (tisti, ki so kot neki avtočki, da jih otrok kao vozi, zadaj je pa nakupovalna košara), medtem, ko sem lubiju dala en kozarec oliv ali kumaric, ne vem, kaj je že bilo, da naj pogleda, če so prave. Še vedno nama ni jasno, kako ji je ratalo v tistih 5ih sekundah "uit" v sosednjo alejo (ne vem, kako se že reče tistih policam, navadno so v takih vrstah, no, šla je v sosednjo vrsto). nama je bilo kot v grozljivki! Pa čeprav je bila še vedno v isti trgovini, par metrov stran, ampak nisva je takoj videla in naju je čisto prestrašila! meni se je tiste pol minute zdelo kot večnost!

Zadnjič pa sem s tamalimadvema šla v mesto in čakala na prehodu za pešce na zeleno luč. Čakale smo na pločniku, na srečo je bila pa še kolesarska cesta vmes. Jaz sem odložila malecko v voziček, medtem pa je Ronja lepo šla dalje, da jo je skoraj povozil kolesar! Hvalabogu, da je bila še kolesarska tam! Pa zraven sem bila! Mene ja kar zona oblila! Ne vem, kaj bi sploh lahko naredila, ne morem male odložit, pa hkrati taveliko gledat, ker se čez voziček ne vidi, pa tudi moraš pogledat, kam odlagaš dete, ne? Ne vem, kaj naj drugič naredim, da se to ne bo nikoli več zgodilo! Bile smo čisto na robu pločnika, tik ob hišah, ne ob cesti! Mala se me je prej še držala! Potem pa v trenutku je že skoraj na kolesarski! kaj pa če ne bi bila kolesarska??? Mojemu lubiju so se kar roke začele trest, ko sem mu samo pripovedovala o tem...

No, natreskala je pa nisemuser posted image , čeprav sem vedno govorila, da v takih situacijah bi pa jih (ko še nisem mela otrok). Ampak sem bila samo tako vesela, da ni bilo nič, sem jo samo k sebi stisnila in ji govorila, da je tam cesta in je zeloooo nevarno... Upam, da mi ne bo treba vzgajat z zaušnicami, ampak vseeno mislim, da otroci ne zamerijo, če vedo, da si to naredil samo v situacijah, ko je šlo za njihovo življenje...

(odgovor članu tweed)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 15:49:43   
Anonimen
Se mi je zgodilo in to 2x..prvic,ko je imela ene 4l,sva bili na sejmiscu,sem na stantu nekaj kupila,tamalo za moment spustila,in ze je ni bilo.Takoj panika,vse v luft,na vhodu so strazili,jaz sem dirjala po sejmiscu,skozi solze komaj vidla,v grlu kepa.....pa najdejo tamalo.Se je sla skrivalnice.Cisto v blizini se je skrila pod eno mizo in vsa navdusena opazovala dogajanjeuser posted image .

Drugic,je imela 6l v Leclercu...smo sli z mozem in bratovo familijo.Pa midva zaslisiva po zvocniku..mali Denis(njegovga brata sin)se je izgubil.Caka starse pri...midva oba koj,ja groza,kako sta ga lahko izgubilauser posted image user posted image ,ma ni bilo 5min,se spet zaslisi...mala Tali caka starse,tle pa tle...user posted image

(odgovor članu tweed)
  Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 19:26:44   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

pa če se tebi zdi prav, da tepeš otroka, ga pač tepi.


Ti si pretegnena. In nepismena tudi. Saj zmeraj vem, da boš pisala oslarije, ampak take laži so pa mal fejst žaljive. Jasno je da se z norci ne moreš kregat. Obišči kakšen tečaj branja z razumevanjem.   


gina iz celga mojga sestavka si tole vzela čist iz konteksta, zato da lohk zmerjaš naprejuser posted image pa kaj res misliš da je kdo tok neumen, da ti nasedauser posted image

tud teb nebi škodil kak tečajuser posted image česa se bom pa raj vzdržala...

user posted image

(odgovor članu Gina)
  Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
20.4.2009 19:36:35   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: tweed

Je bilo mogoče opozorilo, da sva bila preveč brezskrbna?


Ma kaj pa vem, se mi zdi, da je to ena taka stvar, ki se zgodi.

Mi smo ji rekli, naj pove, kako ji je ime in kako se pise, ce se kdaj zgodi, da nas ne najde. Saj ne vem, kako bi reagirala ona v taki situaciji, jaz se ponavadi poskusam zbrat, da resim stvar. Pride pa za tabo obcutek, verjetno. Ampak bejba bi rekla, se zgodi user posted image , nema veze. Bi se ji kar pridruzila, ker neko paniko zdaj na vsakem koraku zganjat spet ne pelje nikamor.

(odgovor članu tweed)
  Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
21.4.2009 1:18:11   
valči
Ja Ulla,ti si me pa v čisto drugi luči videla,kot sem res.Priznam in mi je žal,v tistem trenutku sem oba natepla po riti,ker se mi je kratkomalo zmešalo.Saj ne vem,koliko je trajalo,20 minut,ali več,samo iščeš otroka,ju ni nikjer,strah ti v kosti zleze,smrtni strah.In tisto je bila pač moja reakcija.
In od domačih me ni nihče obsojal,le razumel nekako.

Sicer pogovori so bili dolgi in še sedaj vesta,kaj sta naredila in velikokrat rečeta,da pobegnila več ne bosta.

Mislim da sta od mene bila takrat zadnjič tepena,drugače tepeža nikakor ne toleriram,samo takrat so se mi koleščki pomešali.

Tudi ati ne tepe otrok,Mihaela je enkrat pol leta približno nazaj po riti,ker ga je velikokrat opozarjal,naj neha nagajat.Pač ga je držalo in ni poslušal nič.Ko je rekel ogromnokrat,naj se umiri,je tamali,še ni imrla eno leto,zabrisal porcelanasto punčko v glavico...Valda,da je dobila velik rogec in hudo je jokala...Takrat ga je ati po riti,res...Se je tako ustrašil za tamalo,bogve kaj bi lahko bilo,ker porcelan je res nevarem...

No,tako je,nismo nasilna družina,ampak se zgodi,da ti pač vlčasih film poči.In to,vem,ni prav.

Mislim,da meni več ne bo,otroci so vedno večji in bolj poslušajo in ubogajo.

Mogla sem napisat Ulli,ker sem zanetila ravno jaz ogenj na tej temi.

Mi je včasih žal,da vse napišem,ker pol nastane cirkus.Včasih.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
21.4.2009 7:47:03   
Anonimen
eh no, pa kok ste tud čudniuser posted image user posted image

valči, ja kje pa ti vidiš da jst delam kakršnekoli zaključke o tvoji družini, o teb, pa v kaki luči te vidim (po pravici si v temiuser posted image ker te ne poznam, pa jst za razliko od večine zaradi nečesa napisanega na tem forumu ne delam nobenih zaključkom o kom, ker je to pač totalno trapasto...zaključek o teb bi lohk nardila, ko bi šle 37 na kavo vsajuser posted image , takrat bi tud povedla v kaki luči te vidim)

ti si sam napisala, da si jih natepla, ko sta pršla in jst sem sam postavla vprašanje. ker mi je pač nerazumljivo to - da si v smrtnem strahu, da se je otroku kaj zgodilo, pol k se pa živ in cel vrne, ga pa natepeš...sej če čist tko z distanco pogledaš - a pa ni mal absurdnouser posted image

tko da nobenih mnenj, da ste psihopatska, nasilna družina, ki mlati svoje otrke za vsak drekuser posted image da ne bo kakih nesporazumov spet... tko da res ne vem če si glih ti ogenj zanetlauser posted image sem ga najbrž jaz, ko sem že glih teroristuser posted image ( to je še najbljižje besedam, s katerimi me gina opisuje - skrajna, fanatična, neumna, nora itd...tko da ja - terorist bo kar primernouser posted image )

(odgovor članu valči)
  Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
21.4.2009 9:43:05   
blaža
zdej sem prebrala kar ste napisali na tej temi. je pa ful zanimivo, da sem dobila vtis, da je ulla, kljub temu, da ne tepe svojega otroka, precej napadalna, pa malčič sarkastična, pa svojeglava. Se ti opravičujem ulla, ker te ne poznam in je res narobe, da te ocenjujem, ampak samo pravim, da kakšen vtis sem dobila ob branju napisanega. Stvari čisto drugače razumeš kot ostali. Pa to ni prvič, da imam tak vtis, si obsojala tudi mene na temi za kravje mleko, če se ne motim. ne bit jezna, to je samo moj vtis, če si pa čisto drugačne narave, se ti pa opravičujem.

No v glavnem naš ta starejši, se nam je pa na dopustu, ko je imel tri leta pa pol, skril. Bili smo na kmečkem turizmu s kolegi, ki so imeli tudi leto starejšega fantka od našega. In ko smo se odpravljali domov, sta bila pri avtu. naj povem, da je bila hiša kmečkega turizma ograjena , z vrtom in visoko leseno ograjo in teoretično, sta bila varna.

Mi smo nosili dol potovalke in kar na enkrat je izginil. Ko smo ga klicali, se ni oglasil, itak, ker se je skril in se hihital. Skril se je pa pod hišo, oz. spodaj v pritličju so bila zložena drva in se je tam zraven skril.

po ene petih moče kakšno minuto več, je mož od kolegice pogledal tja( pa ni bi zaprt prostor, le na eni strani hiše), in ga našel. je šel mož proti njemu, da ga gre iskat, pa sem bla vsa tolko iz sebe, da sem rekla, da naj ga meni prepusti. po glavi se mi je motalo, da bi ga najraje namlatla, kolkor sem bla jezna nanj. na koncu semsamo pokleknila k njemu in ga močno stisnila.

Ben itak, ga nismo še nikoli natepli in ne udarili. Skregali, pa že, ma to je drugo.

Mi se je pa v petih minutah kar film odvrtel, da kam je lahko šel. Sem študirala, da je šel čez porton ven, pa do živali, ki so jih tam imeli, pa sem tekla v hlev, pa sem razmišljala, da se ni odpravil do enega milina po gozdni poti, ki smo ga tisto jutro šli pogledat,... V glavnem sem bla res jezna, a olajšana, ko sem ga našla.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: občutek, ko se otrok izgubi
21.4.2009 9:49:38   
Anonimen
pa malčič sarkastična, pa svojeglava.


no ja, napadalne glih ne, sploh ne precejuser posted image sarkastična pa svojeglava, to pa semuser posted image a pa je to nujno slabouser posted image

in to je čist neki drugega, če se to tkole napiše, kt pa da sem nora, ****njena, pomilovanja vredna, pa bogi moji otrocuser posted image user posted image no, sicer pa to pove neki sam o tistem, k je to napisal, o meni pa ne prav dostiuser posted image in tud tvoje napisano mi pove neki o tebi, pa o meni tud, ja, sam to se zdej ve, ko sem jaz to potrdilauser posted image

in pač, ja, na velik stvari ne gledam tko kot ostalih, sam nbenga ne zmerjam zato, pa žalim in ponižujem tud ne, je pa res da mogoč kdaj (khm user posted image ) kej bl na oštro in tko napišem, pa pol vsi tisti, k se čutite napadene, mal v luft skočiteuser posted image

recimo kača tud ni že po defoltu napadalna, pa večina kr skače in se trese če sam rečeš uf, lej kačauser posted image ( pa tako primerjavo sem zanalašč dala, tko da tisti k vas peče, se komot vzdržite komentarjevuser posted image )


< Sporočilo je popravil ulla80 -- 21.4.2009 9:52:16 >

(odgovor članu blaža)
  Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
Še zadnjič: besede, ki jih mora prebrati v...
Ko ženska postane mama, se življenje obrne na glavo. Nič ni več tako kot prej. Vsaki mamici se kdaj zgodi, da hrepeni po...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?