cilla
|
Oj punce, čer. Lep pozdrav iz porodnišnice LJ. Ja, kukr bi rekel Iztok Mlakar: "člouk obrača, buoh obrne..." Tako sem bila prepričana v to, da pred februarjem pa že ne bom rodila, da sem po mojem spregledala kar nekaj opozorilnih znakov, da se ne kaj dogaja. Še celo popadke...
2.1. zvečer sva dobila Linusa in Arsena. Bilo je kar malce čustveno, sploh ker je pri 32 tednih res še zgodaj oz. bi lahko počakali še nekaj tednov, da bi bila ona dva bolj v formi za ta svet. Sej prav veliko časa za jokanje in paniko ni bilo, me pa zato zdaj zvije vsakokrat, ko pridem v intenzivno k mojima miškomaa.
Ob 3h zjutraj sem se zbudila v jezeru plodovnice. Z rešilcem v porodnišnico, osem ur porodne sobe, kjer smo se bolj gledali, babice in zdravnice so me optimistično prepričevale, da morda pa še zdržimo kak dan ali dva, čeprav je bil Linus že "na suhem"... ob 11h dopoldne so me celo premestili v sobo na oddelek. Upanje in cilj: da zdržimo vsaj do naslednjega jutra za drugo injekcijo flosterona za razvoj pljučk. Mojega sem poslala domov počivat v upanju, da ga ne bom rabila do naslednjega dne. Ob 6h zvečer, ko me je prišel počekirat, pa sem imela popadke že na 3 minute in ni blio časa več niti za klistir al kar koli sploh (če mi verjamete al pa ne, celo popoldne me je nekaj bolelo, pa nisem vedla, da so to popadki).
No, kot rečeno, najina miška sta na intenzivni, na srečo sta desca in pol - rojena vsak s po dvema kilogramoma in 47 oz. 45 cm. Kljub prvotni paniki dihata brez težav, le hranjenje še ne gre, zato ju hranijo po sondi. Sta v toplih posteljicah, moja najlepša  . Sem ju že lahko pestovala, jutri mi bo mogoče namenjeno prvo previjanje.
Porod je bil sicer kar hiter in nič grozen (za mojega bolj, ki je videl vsako podrobnost, jaz sem marsikatero prečmorila v stanju pol transa).
Zdaj mi tašča in še kdo pravi, da sem bila zadnje dni drugačna, da je bilo nekaj znakov... kaj čem, takrat ni nihče nič rekel. Morda, če... a babica v porodni je rekla, da je razpok ovojev nekaj, kar se ne da predvidet ne ustavit. Jaz si vsake toliko mislim, da če se morda ne bi tako silno psihirala zaradi sladkorja v krvi, bi bilo kaj drugače. Kdo ve. Zdaj smo tle  . Moja dva srčka sta par štukov nižje. Kako se ti v trenutku vse obrne v glavi  .
Menda imamo glede na njuno prezgodnjost zagotovljen kak mesec bivanja v porodnišnici. Spiteri, veš, kje me najdeš čez tri tedne, bom verjetno še tle. 
Sem pa ful vesela, da sem rodila tu. Tako profi ekipe babic in porodničark... vsaka jim čast, res so carice.
Jah punce, čuvajte se, tiste, ki ste še 3v1. Pa srečno novo vsem Pri nas si ga bomo zapomnili za vse cajte
|
Natisni
. 
, tako da imam še bolečo in srbečo zgornjo žnablo. Bom res lepa na prazničnih slikcah 
Včeraj sem porihtala in poslala voščilnice. Jutri bomo pri naših, v nedeljo pa pri njegovih. Če bo v ponedeljek fajn vreme, bomo šli gledat žegnanje konj, da bo mali užival. Za praznovanje silvestrovega se je letos ponudila kolegica, ki živi v petem štuku starega bloka brez dvigala, in smo žal zaradi mene morali odpovedali. Bomo pa kar doma. Za taščo in tasta moram še zrihtat kakšno darilce. Letos ne bom nič pekla in nimam pojma kaj naj naštimam. Verjetno kak med in čaj. Nič pretresljivega. pri nas tako ali tako nimamo navade, da bi si podarjali neka mega darila. mojmu sem kupla pižamo, sine bo dobil sestavljanko in knjigo. Je pa res, da še ne ve, kaj se sploh dogaja. Bodo drugo leto bolj aktualna pisma pa darila 
Upam, da ja. 
, dal posteljici in predalnik na svoje mesto, okrasil stene... in šel po voziček. Ga je že tudi zmontiral, tko da bi kdo, ki me ne pozna, še pomislil, da smo popolnoma pripravljeni (tudi če nismo, ne psihično in ne izvedbeno - cunje še niso oprane, osnovna higienska krama za njiju še ni nabavljena. Skrajni cajt, da primem v roke sezname od Fižolčke in se lotim nabirat). 
Gorga, ti se pa čim prej pocajtaj in počivaj, da bo mularija še dolgo na toplem. 
, pa so se vsi zmotili 
. Tako da mi glede tega ne bo več potreno skrbeti. Sem si prav oddahnila. Pa naši prijatelji so poskrbeli, da bomo silvestrovo praznovali drugje. Bom imela samo ene stopnice za prehodit in potem me že čaka kavč 
Očitno res nisem preveč družaben člouk. Včeraj sva v fotofinišu dneva privlekla domov previjalno mizo in omaro za otroško sobo (en lokalni "mizar" ima odprodajo zalog in razstavnih eksponatov); moj komaj čaka, da se bo lahko lotil sestavljanja. Trmari, da hoče imet omaro sestavljeno še letos, upam, da ga bo po večerji minilo in bo raje z mano kavč peglal 
pa tudi tistim, ki ste že v troje 
. Moja fantiča bi še kar ždela v meni, zato so mi naredili kar CR. Moram povedati, da ni to mačji kašelj, sploh ker sem ko smo prišli domov dobila 39 vročine in vnetje, katerega lokacije ni noben našel. Torej smo mogli dati še par obiskov laboratorija pa bolnice skoz, da smo zdej na antibiotikih in da je vročina padla. Zdaj gremo proti 3 tednom in morem reči, da sem lahko kar vesela, da imam mamo..
, uff me že včasih kr malo panika lovi
