MojcaG
|
 mala lea!
 za vajine težave... nisem sicer bila v podobni situaciji, ampak moje mnenje je, da si partnerja enostavno morata postaviti drug drugega na prvo mesto oz. svojo družino in ne svoje "bivše" kot so starši ali bratje in sestre... se mi zdi, da je to tak osnovni temelj v partnerstvu. če je to tako kot mora biti, potem se težave lahko rešujejo - npr. še tako grozna in tečna tašča ti ne pride do živega, če veš, da imaš vso podporo svojega partnerja.. če pa je nimaš, je pa hudo. in nepravično. tvoj mož/partner mora sprejeti odločitev: ali vidve ali oni. tudi njegovim bi moralo biti jasno, da ima on zdaj svojo družino, svoje prioritete. verjetno mu tudi ni enostavno, in ne zna "prerezati popkovine" s svojimi starši. s pogovorom ne moreta rešiti? veš, nezavidljivo je življenje, če ga boš živela v senci njegovih. kot druga ženska, pa čeprav ni v igri ljubica. druga težava je pa v tvojih čustvih. to veš pa edinole ti. meni ne bi bilo dovolj, da bi do moža čutila le prijateljstvo. je osnova, pa tudi zelo pomebna zadeva, vendar potrebujem ljubezen. nekoga, ki si ga želim, po njemu hrepenim, zanj žrtvujem vse, ki ga že kmalu potem, ko se ločiva pogrešam, in tako naprej. če tega (več) ne bi čutila do moža, bi naredila spremembo v življenju, sploh zaradi otrok, ki zaslužijo živeti v srečni atmosferi družine. ampak kot sem rekla, tvoja čustva lahko poznaš ali spoznaš edino ti, vendar jih ne pogojuj v vezi z njegovimi starši.
to je le moj pogled na te zadeve, želim ti veliko uspeha in sreče, tako ali drugače. 
|
Natisni
(šibka točka). 
- komaj čakam... Spisek stvari, kaj vse moramo vzeti s seboj, je dolg... Tako, da imam filing, da bomo rabili tovornjak, če hočemo vse to vleči s seboj... 
? No, naša prinčipesa bo čez dober teden dopolnila pol leta..
. Prav fino je, ko gremo lahko sedaj na obisk brez pleničk in podobnih pripomočkov - je pa res, da imamo sedaj s seboj vedno rezervne hlačke - nikoli se ne ve 
