ajdaN
|
Porodna zgodba:
Rok: 31.12.2005.
30.12. prva amnioskopija - nič hudega, G že skoraj konča ko si začne ogledovat moje rahlo zatečene noge. Ja gospa vi pa zelo otekate. Ja halooooo! Božič je bil, novo leto je tukaj- vsi pršutki in vsa slana hrana se mora nekje poznat, pa še mojih 24kg plusa... Nč gospa, greste kar na oddelek ležat . Kvaaaaaaaaaa?! Ok pridem na pol objokana ven k mojemu mu nekaj izjecljam in že gremo na oddelek. Revež sploh ni vedel kaj mi je, zakaj sem notri, nič mu ni bilo jasno.
Na silvestra zjutraj si na viziti izborim odhod domov . Po zajtrku me pride dragi iskat in šibam za dva dni domov se valjat in v miru dočakat zadnje novo leto v dvoje. Zgleda sem bila taaaakaaa revca, da je moj dragi sam od sebe rekel, da mali dobi ime, ki sem ga jaz izbrala. Še dobro da je zamujal !
2.1. ponovi vajo - gremo nazaj v porodnišnico ležat - oz. gledat v luft, brat revije in igrat igrice na "tetrisu".
3.1. me že zjutraj po 2 amnioskopiji pošibajo v porodno in mi 2x (takoj zjutraj in okrog 13h) vstavijo po pol tabletke za pospešitev poroda. Dragi mi pride po službi delat družbo - sodelavke so ga dobesedno nagnale naj izgine iz službe, kaj se gre da visi tam, jaz bom pa vsak čas rodila . Ja itak! Po drugi polovici tabletke se začnejo rahli popadki, ki so kakšno urco celo bili na 5 minutk, ampak potem se je vse umirilo . Lačna sem bila kot  , jedla nisem celih 24h! Na srečo so mi vsaj večerjo privoščili! Ponoči NIČ, čeprav me ob odhodu iz porodne "potolažijo" da po tabletki večina pride rodit. Ja jaz očitno ne . Naslednji dan na CTG izvem, da sem edina, ki ponoči ni šla rodit. Vse ostale, ki so istočasno dobile tabletko so . Grrrrrrrrrrrrrrrr! Mali, mami je že rahlo jezna!
4.1. se valjam po oddelku, že vsega in vseh naveličana!
5.1. takoj zjutraj me čaka 3 amnioskopija! Vse v redu, plodovnica sicer mlečna ampak ni sile. Se skoraj vržem na kolena pred G. če grem PROOOOSIM lahko domov na kavč ležat. Mi reče zmenite se s svojim G. na oddelku. No sem bila prepričana, da bom ostala gor, ker "moj" G je bil... Rajši ne rečem kaj! NA viziti ga prosim če lahko grem domov počivat. Nekaj zamomlja vase in gre . Haloooooo! Potem pride sestra k meni in mi reče, da ga bo šla mal povprašat in prosit če bi šlo. Čakam, čakam, čakam... NIČ! Okrog 13h ulovim sestro, mi reče, da ravno operira in da se ni še nič odločil. OK očitno bom ostala gor . Malo pred 15h me pride pogledat dragi. Par minutk kasneje me kliče sestra, da me išče zdravnik. Grem k njemu, nekaj zamomlja mi da odpustnico, še nekaj zamomlja o 4. amnioskopiji v ponedeljek in gre. JUPI gremo domov!
No potem se do nedelje 8.1. valjam doma. Naveličana sama sebe in vseh okrog! Ampak vsaj v porodnišnici nisem več.
Končno pride nedelja! Vstaneva okrog 9. Do 10 me ene parkrat nekaj "uščipne". Ah saj to še ni to. Okrog 10 pa ščipanje rata malo bolj konkretno in pogosto. Počasi si že mislim da bi to lahko bilo to. Ampak ni še panike. Se še z našimi zmenim da prideva po kosilu na obisk. No nekje po 12h mi je že postalo jasno, da se pa očitno nekaj res dogaja. Moj najdražji je bil že v nizkem štartu, pa sem ga malo nazaj držala. Kdo se bo pa valjal še kdove koliko ur v porodni!
No okrog 13h mi postane jasno da do naših danes ne bom več prišla in pokličem, da se nekaj dogaja. Kakšne hude živčnosti ni bilo, našadva sta "stara mačka" pri pričakovanju vnukov .
No okrog 14h sva pa počasi začela razmišljati, da bo čas da odrineva. Ampak se kar nekako nisem mogla dokončno odločit, tako da sva štartala šele malo čez 15h. Ob pol štirih prideva v porodnišnico, mene sprejmejo, dragi počaka na hodniku - vmes pride G. k njemu mu vse pove, razloži, vpraša če bo zraven... Ta čas mene priklopijo na CTG, odprta sem bila 3-4 cm, popišejo vse podatke, sklistirajo (med tem ko čakam da klistir prime grem lahko še na hodnik k bodočemu očku), še uspem vprašati kateri G je dežuren (jupi najbolj prijazen v KR porodnišnici) in par minutk pred 17h pridem v porodno.
Pride G mi predre mehur, plodovnica je že zelena, mali se je posračkal, rahlo se mudi... Nič gospa vam bomo dali kar flašo umetnih popadkov, da bo hitreje. Prav, vi že veste kaj delate.
Okrog pol šeste me sestra "potolaži" da bomo verjetno končali še danes . Okrog 18h se začne "kalvarija". Poleg mojih konkretnih popadkov začnejo še umetni konkretno prijemati. Jaoooo! Sredstev proti bolečinam pa nobenih! Jaz pa preveč preč, da bi prosila zanje! Ves čas ležim na levem boku, nisem sposobna se obračat. Ko se enkrat na predlog sestre obrnem na desnega, zdržim samo par minutk. Vmes se mi med vsemi bolečinamu uspe še polulat in zbruhat! Na srečo je moj pravočasno podstavil "ledvičko".
Večino časa sva z dragim sama, samo vsake toliko časa me sestra pride pogledat. No malo po 19h se pa začne "dogajat". Pride sestra - bomo probal malo potiskat. Ja pa dejmo ane. Od bolečin sem bila pa tako zadeta, da sem komaj vedela kaj se dogaja. Edini glas ki sem ga razločno slišala, je bil glas mojega dragija. Ki se je tik pred zdajci odločil, da ostane z mano do konca . Drugače sva bila zmenjena, da gre pri potiskanju ven. Se je rahlo zbal za svoj želodec! Matr dodatni zaslužek so mu pogrebi, je pa mislil da ne bo prenesel poroda svojega sina .
V glavnem od vseh bolečin mi nekako ne uspe pravilno potiskat. Sestra se nekaj dere - mi je bilo vse v megli, toliko zaznam, da vpije mojemu naj pogleda kako se že vidijo laski. Mulc pa noče ven! G stopi na stol ob postelji in se ob popadku vrže na moj trebuh! NIČ! Čakamo naslednji popadek - v porodni je gužva. Poleg naju še G in 3 sestre al babice al nekaj takega. Jaz čakam naslednji popadek, medicinsko osebje se reži, G nekaj zabavnega pripoveduje - lahko vam, jaz pa trpim ! No ob naslednjem popadku se G s stola še enkrat vrže na moj trebuh, na vsaki strani pa še po ena babica in dete prileti ven! Ura je 19:39.
Moje prvo vprašanje - kaj imamo? Ja fantaaaaa! Mami je imela prav .
Malega mi dajo na trebuh, midva se cela treseva in ga gledava, mali pa naju . Ob rojstvu je spustil mali jokec, potem pa nobenega glasu, samo začudeno gleda okoli sebe.
Pride sestra po njega, da ga odpelje umit in oblečt, reče mojemu naj gre zraven, ga spomni še na fotoaparat. Vse prve slikice so čisto zamegljene . Očitno je bil šok (in veselje) velik. Ko ga pripeljejo nazaj ga gledava - mali ves krvavo pikast po čelu. Nama povejo, da je imel popkovnico 2x zavito okoli vratu . Dobro se je izšlo, pikice so pa izginile po 2-3 tednih.
Posteljica gre ven brez problema, šivanje je . Rezali me niso, je pa precej notranjih raztrganin. G me šiva tričetrt ure . Sploh ne vem koliko šivov je bilo. Pa že misli da je zaključil, pa spet priteče kri. Pa se opravičuje - še malo bo treba gospa mi je zelo žal. Ma vi samo delajte tudi do jutri če je treba, samo da me nazaj solidno zašijete .
V porodni ostanemo do pol enih - precej časa po šivanju sem še krvavela in izgubila precej krvi. So se že malo zaskrbljeno spogledovali, pa se je potem kri na srečo ustavila. Vmes mi vstavijo še kateter - žal mi ni uspelo it na kahlo.
Ob pol enih pa midva na oddelek, oči pa domov. Dobila sva najin največji zaklad !
No pa mi je uspelo spisat tale roman.
Grem zdaj še mal prebrat kaj ste spisale kaj dans.
Renan jaz tvoji pediatrinji ne bi kaj preveč verjela. Prvič slišim kaj takega no. Rajši mu daj malo manjši obrok kosila in malice pa se potem pred spanjem še dojita. Razen če bi ga tudi sama rada počasi navadila na dnevno spanje brez joške. Ne zdi se mi pa smiselno otroku ukinjat dojenje, zato ker bo pa mogoče predebel! Od tvojega mleka bi jaz rekla da ne.
Nemsis pri nas gre v vrečo takoj po kopanju. Potem pa še dojenje in flaša pa gremo spat. Če bi ga potem ko spije flašo še v vrečo tlačila, bi ga samo totalno zbudila.
Rija čisto možno je da se mali afna s kašljanjem. Pri nas je bilo tudi tako. Kar nekaj se je "delal". Če ponoči ne bo kašljal po mojem ni hudega. BTW - krasna dudica - pa snaho vidim, da ti tudi že štulijo .
Tinkamiška po pravici povedano pri nas popku ne posvečamo nobene pozornosti . Če se mi kdaj že zazdi da je umazan, ga malo z vatirano palčko obrišem. Prej jo pa namočim v fiziološko. Ampak to je bilo do sedaj mogoče 3x . Drugače ga pa samo stuširam pa obrišem, popka pa nič ne "šlatam". Tako da ne vem, kaj bi delala narobe. Malo jo maži z Bepanthenom.
Ali je v Grazu tudi Bipa? Rija v tvojih navodilih je ni bilo. A je kje blizu tistega kar si mi opisovala?
Shooo jaz sem že zadnjič napisala, da našemu za "vajo" dajem tale stiropor. Samo 1x se mu je malo zaletelo. Ponavadi mu ga dam takrat ko je že hudaaaa lakota in kar ne more dočakat kosila. Odlomim ga približno 1/3, mali ga pa počasi "cuza", ko ga dovolj razmoči, se pa itak odlomi in ga lepo poje dol. Ti kar probaj, samo od začetka jo malo bolj pozorno glej kaj dela z njim.
Danes se je drugače končnooooo pokazal sonček! Sva z malim šibala do ene kolegice, pa ven! Ampak je bil zvečer kriza, ker mulc v vozičku ni hotel niti malo zatisnit oči, tako da je bil zvečer takoooo zmatran da sploh ni mogel zaspat. Sem ene 8x letala nazaj k njemu. Ampak zdaj je pa že dobro urco mir.
Ponoči je pa malo čez eno tulil kot zmaj . Sploh nisem dojela kaj se dogaja. Se privlečem v njegovo sobo, mu napol miže naciljam dudo v usta in drnjoha naprej. Jaz pa vsa zblojena še lep čas nisem zaspala nazaj.
Prekmurke kako je s kopanjem? Mi jutri šibnemo za en dan na morje, zvečer vas še prečekiram, v torek gremo pa v Prlekijo. Meti bom poslala moj mobitel na ZS, tako da če se kaj zmenite, me bo poklicala - upam .
No sedaj sem vam pa dala že dovolj za brat. Uživajte, pa ne preveč naklofat v temle tednu, da vas ne bom 3 dni samo brala ko pridemo nazaj .
Mirno noč vsem skupaj!
|
Natisni
, pa kakšno lušno stekleničko... 
čistite popek in koliko? Jst sem Izi 1x na teden čisitla z vatirano palčko tisti smradek, ki se je nabral v njejm, drugače pa med kopanjem malo podrgnem po njem. Nevem, če sem delala kej narobe, da se ji je zdej vnel
, ajda 
bo vsak čas dobil še zgornje zobke - ima kar precej nabrekle dlesni. je pravi požeruh, danes se je napalil na moj sladoled, ga zagrabil in ga ni več izpustil. Ni nam ga uspelo rešiti (sladoleda), vse je zdrobil med prsti in spackal, Leo pa je jokal in si tako izprosil samo hrustljavi del sladoleda. Mleka in mlečnih izdelkov mu še ne dajem, pri pšenici pa že grešimo. Malo me skrbi, ker ima en mozoljček sredi lička in še 4 po nogici. Upam, da se ne izcimi kakšna alergija. 
