Nahajate se:
Nosečnost > Porodne zgodbe > Kako sem prikukala na svet

Kako sem prikukala na svet

Avtor:

12.6.2008 Po zdravnikovem izračunu naj bi bil ta dan porodni rok, a že vrabci so čivkali, da me še ne bo naokrog spraševal je mojo mamico, kje da sem že čisto vsak, vendar na toplem je lepše; ne da se tako hitro mali vojak. Počakam, do jutri, morda kaj izvem, če bom še dolgo v toplem zavetju, ali pa kmalu grem ven.



13.6.2008
4.00  
 
Uiiii, uiiii! Kakšen lep trampolin, skačem in brcam, se veselim…;
vse dokler ob štirih mamice ne zbudim.
Nič kaj preveč ni vesela bila,
da ob štirih se njen otrok z njenim mehurjem igra.
 
5.00
 
Za kakšno uro se igra mi moja maščuje,
v mojem bazenu že vode zmanjkuje….
Mamica kakor iz topa ustreli:
»Tomaž vstani se že mudi! Je dojenček na poti, k nama želi.«
Najprej v kopalnico, pod prho s toplo vodo,
nato pa oblačenje, ki precej narobe je šlo….
Je mamica nemirna, ker se ji mudi,
da čim prej v naročje me svoje dobi.
 
6.00
 
Navdušeni smo prispeli v porodnišnico,
z velikimi očmi opazovali, le kaj pa zdaj bo…
Hitro neko napravo na mamin trebuh zmontirajo,
nato pa povejo, da me še ne bo.
To ni nič novega, to že tako ali tako vem,
da tako hitro pa le še ne grem ven…
Edino nekaj me muči: » Kam je šel moj bazen?«
 
14.6.2008

8.00
 
Ura je osem, a pokonci smo že vsi,
saj mamica čaka da v žilo čudno tekočino dobi.
Zdaj ni več prijetno! Kaj se godi?
Me čudno navzdol vleče, mamico pa boli.
A ne, ne in ne!!! Tako hitro pa se ne dam,
boste name počakali še kakšen dan.
 
14.00
 
Še vedno sem tu in nikamor ne grem,
ven hočem jutri: »Le kje je problem?«
Mamico mučijo krči in vse jo boli,
a mene to ne moti, zdaj se že zabavno zdi.
 
15.6.2008
 
8.00
Zdaj je nedelja, na zvoniku osem zvoni,
ko sestra s tisto čudno tekočino znova prihiti.
A tokrat so kar hitro popustili,
da nisem od muh so znova ugotovili.
Mamica in očka že skoraj obupala sta,
nato pa zaslišim, da ob 14.00 bo sekcija.
Sekcija!? Le kaj je zdaj to? Mogoče pa v moj bazen,
znova načrpajo mi vodo. Ja, ja! Verjetno je to!
 
14.00
 
Kam me zdaj peljejo? Kaj se godi? Zakaj me ta stric za noge lovi!!!??
Tokrat ne zmorem ve, zato se predam in
tako sem na svet prišla, prišla k vam..
Pol ure kasneje nekdo se mi smeji, me ljubeče objema,
poljubčke deli…
Pravi, da je moj očka, da sva trmasta oba,
a važno je le to, da zdaj me v naročju ima.
 
21.00
 
Kam me spet peljejo? Kam se tako mudi?
Aaaaa, glej neka ženska!! Ja mamica saj to si ti!
Hitro le hitro me stisni v objem, zraven mi
daj malo mlekca, ker že precej lačna sem.
 
Oh kako je zunaj lepo, vsi me občudujejo in razvajajo.
Ja, ja jaz sem pač nedeljski otrok,
ne morem kar tako priti na petek 13. naokrog.
 
Zdaj je že konec in lahko vam povem: » Ime mi je Tisa, veš punčka sem! A mami in ati tega nista vedela, zato sem še večje presenečenje bila! Kljub temu, da sem punčka sem pravi korenjak, 57 ur poroda ne zdrži prav vsak.«
 


Nosečniški koledar

Nosečniški koledar
Če vas zanima, kaj se dogaja z vašim telesom, kako se otok razvija in raste, ter kaj se plete po glavah bodočih očetov, berite dalje!
Nosečniški koledar

Zadnje s foruma


Oglej si vse e-kataloge

Anketa

Teža
Koliko tehtate?


Copyright 2008 Ringaraja.net | ISSN 1854-5335