Gibalno-motorični razvoj
Večina dojenčkov v šestem mesecu že obvlada obrat s trebuščka na hrbet (večina prej osvoji ta obrat), nekateri se že obračajo v obe smeri. Ko dojenček leži na hrbtu, dviguje glavico v želji, da bi se dvignil v sedeči položaj. Če ga povlečete za rokice v sedeči položaj, sodeluje tako, da glavico potegne naprej proti prsnemu košu, roke in noge pa pokrči. Ob sedenju potrebuje oporo, zato je najbolje, da sedi v naročju odraslega. Proti koncu šestega meseca pa imajo mnogi dojenčki že dovolj moči, da lahko krajši čas že samostojno sedijo.
V pokončnem položaju (seveda ob vaši podpori) se začne opirati na podlago, ob tem so noge v kolenih iztegnjene. Ob dopolnjenem šestem mesecu postane krčenje kolen ritmično in videti je, kot da bi poskakoval. Ko dojenček doseže to stopnjo, se lahko upira »sedenju«.

Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, med držanjem ga opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti. Igračke in druge predmete na dosegu roke sam prijema, trudi se dobiti tudi nekoliko bolj oddaljene igrače. Če mu skušate predmet vzeti iz rok, protestira. Pomembno je, da ima otrok možnost sam raziskovati sposobnosti svojega telesa, zato mu ne podajte oddaljene igrače, ker mu tako odvzamete možnost napredovanja. Pustite mu, da sam doseže igračo, pri tem pa ga lahko glasno spodbujate.

Premikanje po prostoru
V drugi polovici prvega leta začne dojenček postopoma osvajati premikanje po prostoru. Prvi korak k temu je bočno obračanje oziroma kotaljenje. S prvim obratom dojenček pogosto preseneti tako sebe kot starše, saj mu uspe čisto slučajno. Ponavadi doseže prvi obrat med tretjim in sedmim mesecem, večina dojenčkov prej osvoji obrat s trebuščka na hrbet. Lahko mine tudi nekaj mesecev, preden obvlada tudi obrat v drugo smer (ponavadi obrat s hrbta na trebuh, ker ta zahteva močnejše mišice vratu in ramenskega obroča). Lahko mu pomagate in z njim vadite obračanje, tako bo kasneje prej uspel tudi sam.
Mnogo dojenčkov izkoristi kotaljenje za premikanje po prostoru, a pogosto še ne v želeno smer. Veliko dojenčkov pa preskoči premikanje s kotaljenjem in se posveti drugim razvojnim veščinam – sedenju, plazenju, …
Ko se začne dojenček obračati in premikati, se poveča možnost padcev, zato je potrebna nenehna previdnost. Predvsem so pogosti padci s previjalne mize, zato si vnaprej pripravite vse potrebno in dojenčka niti za hip ne pustite samega, saj se lahko dojenček zelo hitro obrne in pristane na tleh.

Zaznavanje globine
Dojenčki imajo iz meseca v mesec boljšo ostrino vida, petmesečniki dobro zaznavajo tudi že globino. Rezultat tega je, da lahko prime želeni predmet, ki ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko ter ga razišče tudi z usti. Če mu skušate predmet vzeti iz rok, glasno protestira. Očesne mišice so že toliko razvite, da se škiljenje ne pojavlja več (v nasprotnem primeru se posvetujte z otrokovim izbranim zdravnikom).

Zaznavanje okolice
Pozorno spremlja gibanje po celem prostoru, pri tem obrača glavico v vse smeri in s pogledom sledi gibanju ljudi in živali. Proti koncu meseca se odzove, če ga pokličete po imenu, preneha s trenutno aktivnostjo in vas pogleda. Prav tako takoj pogleda v smer poznanega glasu. Odgovarja s čebljanjem, veselje pa izrazi z glasnih smehom in cviljenjem.
 Prepozna in loči poznane obraze od nepoznanih, na neznance že lahko odgovori s sramežljivostjo in nemirom, še posebej, če se mu približajo prehitro ali preblizu.

Razvoj čustev
Za starše je najlepše darilo nasmeh na dojenčkovem obrazu, je tudi čudežno zdravilo za utrujenost in slabo voljo. Res je, smeh je čaroben. Dajte dojenčku čim več priložnosti, da se skupaj smejita, tako se bo počutil ljubljenega in hkrati bo razvijal smisel za humor, ki mu bo v življenju še kako prav prišel.
Dojenček začenja kazati vedno večjo navezanost na starše, rad se crklja. Močna navezanost pa se lahko izrazi z jokom, ko mama izgine izpred oči.
To je tudi čas, ko se dojenček sooča s svojimi gibalnimi omejitvami. Kadar na primer želene igrače ne more doseči, se lahko razburi in razjezi. Zaenkrat še potrebuje pomoč pri doseganju stvari, kmalu pa bo postal mobilen in bo lahko sam prišel do želenega predmeta.

Dojenčkovo čeblanje
Dojenček vas pozorno posluša in vam odgovarja z najrazličnejšimi zvoki in nasmehom. Če ga pokličete po imenu, se proti koncu meseca že odzove, in sicer tako, da preneha s trenutno aktivnostjo in vas pogleda. Kadar je sam, pogosto vadi zelo bogat repertoar zvokov. Loči znane glasove od neznanih in tako že razlikuje med znanimi ljudmi in tujci.
Vedno več čeblja in se vedno pogosteje smeji. Razveseljuje vas z glasnim smehom, med igro pa pogosto tudi z glasnim cviljenjem. Oglašanje, ki je bilo sprva le s samoglasniškimi glasovi (vokaliziraje), začne postopno bogatiti s posameznimi soglasniki. Odkriva po en ali dva glasova in potem neumorno vadi ponavljanje enakih zlogov (na primer ma-ma-ma). Čeprav vas bo prvi ma-ma popolnoma očaral, morate vedeti, da otrok s tem ne misli mame kot osebe, saj še ne razume pomena besed, to sledi okrog prvega rojstnega dneva.
V tem času začne tudi eksperimentirati z različnimi višinami glasu, ob poslušanju govora je pozoren na ritem govora, na poudarke, na intonacijo ter višino glasu.

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Dojenje in dodajanje
Uvajanje goste hrane
Zdravje in nega
Spanje
Igrajmo se