|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Želiš imeti čisto svoj koledarček?
PRIJAVI se in prejemaj novičke s koristnimi, zanimivimi in zabavnimi vsebinami na svoj elektronski naslov.

Otrokov razvoj: Razvojni mejniki

Plazenje in stanje ob opori
Dojenček potrebuje nenehni nadzor, saj se s kombinacijo vrtenja (PIVOTIRANJA), kotaljenja in plazenja lahko že precej dobro in hitro premika po prostoru, kar pomeni, da lahko tudi hitro zaide v težave. Vi pa morate poskrbeti za varno okolje, da bo dojenček lahko varno raziskoval okolico.

Ne skrbite, če se vaš otrok še ne plazi. Plazenje je zelo zahtevna veščina, dojenček potrebuje dovolj moči, dobro koordinacijo in ravnotežje. Morda je to čas, ko še trenira, in sicer s pozibavanjem na vseh štirih ali pa se že celo plazi vzvratno. Vedite pa, da približno desetina zdravih otrok ne osvoji te veščine. V tem obdobju se lahko veliko dojenčkov iz ležečega položaja dvigne v sedeči položaj, nekateri pa tudi že poskušajo vstati ob opori ali pa že lahko stojijo ob opori (najpogosteje ob pohištvu).

Kaj vse že znam in zmorem?
Sedenje je dojenček zdaj že dodobra osvojil in ker je v tem položaju igranje veliko bolj zabavno, se lahko z njim zamoti dalj časa, s tem pa si uri še sposobnost koncentracije. Igranje je veliko lažje tudi zaradi vedno bolj zanesljivega prijema, saj zdaj večina že uporablja pincetni prijem, to je prijem s palcem in kazalcem. Igrače in druge predmete preprijema iz roke v roko, jih obrača in pozorno opazuje in preiskuje. Udarja s predmetom ob predmet in uživa v ropotu, ki ga povzroči. Veseli ga tudi metanje stvari na tla, takoj zatem pa si jih želi nazaj.

Ostrina vida in globinski vid sta pri osemmesečnem dojenčku že dokončno razvita, zdaj že od daleč prepozna in loči poznane obraze od nepoznanih. Dobro razvit globinski vid dojenčku omogoča, da lahko natančno prijeme željene predmete. Med držanjem predmet opazuje, stresa ga in preprijema iz roke v roko, še vedno ga nese tudi v usta. Uživa ob metanju igrač in drugih predmetov na tla, pa ne zato, da bi vas jezil, ampak se tako uči. Zdaj že razume, da predmet še obstaja, čeprav ga ne vidi več. To mu omogoča, da najde delno pokrito igračko, nekateri pa najdejo že popolnoma skrito igračko. Pri hranjenju poskuša prijeti oziroma držati žlico, ob pitju iz stekleničke pa skuša le-to držati z obema rokama, prav tako poskuša držati skodelico, iz katere pije. Rad posnema starše pri ploskanju, kašljanju, …
Osemmesečni dojenček se z veseljem opira z nogami ob podlago, ker pa še ne more sam nositi svoje teže, potrebuje vašo pomoč in oporo. V tem pokončnem položaju rad ritmično krči kolena, kot da bi poskakoval. Oba se bosta razgibala ob igri »urno na konjiča« - otroka posadite na koleno in se igrajte, da je to konjiček, zraven lahko zapojete še pesmico (diči, diči, diča, urno na konjiča …). Dojenček vam bo hitro pokazal, ali mu je všeč hiter ali pa bolj počasen ritem.
Čebljanje
Čebljanje osemmesečnega dojenčka je vedno bolj kompleksno (uporablja vedno več različnih zlogov, na primer ba-ma-ta) in vedno bolj podobno pravemu govoru (posnema tudi intonacijo). V prvem letu se ob samoglasniških glasovih razvijejo tudi soglasniški glasovi za P, B, M, N, J, T, D, G in V. S čebljanjem se zabava, ko je sam, uporablja ga pa tudi za komunikacijo z drugimi.
Če ga pokličete po imenu, se odzove – preneha s trenutno aktivnostjo in vas pogleda. Prepoznava že imena družinskih članov (mama, ata). Pri osmih mesecih že razume tudi pomen besede NE in pomen zveze PA–PA.
Strah pred ločitvijo od staršev in strah pred tujci
Najbližjih se dojenček očitno razveseli, kar pokaže tako z mimiko obraza, z nasmehom, kot tudi z glasom in gibi udov. Nasprotno pa ob odhodu staršev pogosto pokaže strah pred ločitvijo od staršev (ponavadi z jokom), ki je ponavadi najbolj izrazit med desetim mesecem in drugim letom starosti. Kaže že tudi strah pred tujci in ljudmi, ki jih redko videva. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je to zgolj posledica boljšega vida in spomina, saj si dojenčki zdaj že zapomnijo in prepoznajo znane obraze. Spet drugi pa verjamejo, da je strah pred neznanci prirojen in predstavlja varnostni sistem, saj naj bi dojenček neznan obraz povezal s možno nevarnostjo. Kakorkoli že, strah pred tujci je normalen proces v otrokovem razvoju.

Preberite še

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Prehrana

Zdravje in nega
Mamica in očka
Igrajmo se




Spontani splav
Michonne RR

Ali ste kdaj doživele spontani splav?