Začela sem z obsevanji. Kaj naj rečem, nič posebnega. Na prvem pregledu so me poslikali in zarisali, sedaj pa vsak dan grem na OI za nekaj minut. NIč ne boli, nič ne čutiš. Res nič posebnega.

Moram reči, da grem čez zdravljenje dobro. Morda si včasih bi želela, da bi me kaj bolelo, da bi bruhala, bi mi bilo slabo, da bi vsaj lahko rekla, da vidim, da deluje vse skupaj. Ampak kot kaže tako dobro vse skupaj prenašam. Sem imela težave z zastajanjem vode - še vedno, sedaj se je pa pojavil nov problem - otekanje roke, za akr pa še točno ne vedo zakaj, verjetno pa je kakšno vnetje, čeprav toliko časa po operaciji.

V nedeljo sva z možem izvedela novico, ki naju je kar malo ... šokirala. Umrla je gospa, ki je imela raka. In ko izveš, da nekdo umre za rakom, te zmrazi. Čeprav n želiš o tem razmišljati, ti pride na misel, kaj če bo pri meni tudi tako. Ta smrt naju je še bolj povezala, hkrati pa želim še toliko bolj se poučiti o svoji bolezni, raziskovati, izvedeti vse kar se da, se odreči stvarem, ki vplivajo bodisi na širjenje, bodisi na ponovitev bolezni. Hočem živeti, moj mali pišek me potrebuje.