Dolgo se nisme nič oglasila. Čas tako hitro beži mimo mene. Veliko razmišljam. Razmišljam, kaj si res želim v življenju. Fax, ki ga delam, je zame? Že res, da sem absolventka, a nekako me vleče drugam. Kaj naj torej storim? Pred menoj so le še najtežji izpiti in diploma ali naj začnem znova, morda pioklicni tečaj?

Na FBju sem zapisala, in naj bo tokrat tudi tu tako zapisano:

Za moj je polovica obsevanj. Počutim se v redu, le prejšnji vikend sem imela težave. Kot kaže se me je lotila viroza (bruhanje, driska), a ko sem zagledala med blatom kri in na koncu samo kri, sem se ustrašila. Pomislila sem ... rak je šel naprej. Zdravniki sicer pravijo, da ni to možno. A se ne zanašam na to, tudi ko sem januarja zatipala otrdlino, so rekli, da je mastitis, kaj pa bo drugega, če pa dojim. Pa ni bil mastitis, ampak rak. In na besedo žal ne verjamem več. Res, da se je umirilo, a sem pozorna sama nase. Vsak dan se opazujem in če bom opazila kakšno spremmbo, grem na preiskave. Raje jih dam ne vem koliko skozi, pa da je nič, kot pa da bi kaj bilo. Tako poudarjajo preventivo, ko pa želiš kakšno preiskavo, pa ti rečejo, da si premlad, ali pa koliko stane takšna preiskava. Ja tudi to sem doživela v tem času od kar se zdravim, da je preiskava draga in na koncu še nič ne bo. A ni bolje, da ni nič? Koliko ljudi sploh ne želi iti na preventivni pregled, nekateri pa si tega želimo, ker nas doma čakajo najdrajžji, pa tega na žalost ne dobimo. A žal je tako. En sam ne bo spremenil sveta, skupaj pa lahko zmoremo veliko.

Začela sem z obsevanji. Kaj naj rečem, nič posebnega. Na prvem pregledu so me poslikali in zarisali, sedaj pa vsak dan grem na OI za nekaj minut. NIč ne boli, nič ne čutiš. Res nič posebnega.

Po operaciji sem marca začela s kemoeterapijami - dobila sem 8 ciklusov. Najprej 4 cikluse kemoterapije potem pa še 4 cikluse kemoeterapije skupaj s Herceptinom (biološkim zdravilom).

Samo to vam bi rada danes rekla - punce pregledujte se. Nikoli ne vemo kaj nas čaka, vendar veliko lahko preprečimo, če pravočasno odkrijemo. Zato opazujte svoje telo in odreagirajte na vsako spremembo. Ne odlašajte. Že vem kolikokrat sem spoznala katero, ki mi je rekla, da se boji iti k zdravniku, da ne bi kaj odkril. Verjemite bolje, d aprej odkrije, kot pa da se bolezen razpase. Eno življenje imamo in tega je potrebno čuvati, negovati. Če ga ne boste sami, kdo ga bo?

Včasih se ti zgodi, da ti računalnik malce ponagaja in vse kar si napisal izgine. Pa začnimo z nova.