Otroci, ki se ukvarjajo s kakršno koli dejavnostjo na kolesih ali kontaktnimi športi, morajo nositi čelado. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Zato je ključno, da storimo vse, kar je v naši moči, da otroške možgane zaščitimo in jim omogočimo, da razvijejo svoj polni potencial.

Možgani so občutljivi na poškodbe, okužbe in strupe – pri otrocih še posebej. Zato je nujno, da se izognemo nevarnostim, ki bi lahko povzročile poškodbe ali trajno škodo. Starši večinoma ravnajo v tem duhu, a včasih se zdi, da neka vedenja niso nevarna – pa v resnici so.

Da bi staršem pomagali razumeti, zakaj so nekatera vedenja tvegana, so trije strokovnjaki za možgane – psihiater Brian Im, nevrologinja Puja Agarwal in otroški nevrolog Aron Abrams – pripravili seznam petih stvari, ki jih nikoli ne bi dovolili svojim otrokom.

Kontaktni šport ali vožnja na kolesih brez čelade

Otroci, ki se vozijo s kolesom, skirojem, rolkami, rolerji ali jahajo, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo s hokejem, smučanjem ali drugimi kontaktnimi športi, bi morali vedno nositi čelado. Ne glede na to, ali gre za organiziran trening ali igro v parku, mora biti čelada obvezna – še posebej pri začetnikih. Čelada lahko prepreči pretres možganov, zlome lobanje, ureznine in druge poškodbe. Čeprav je nošenje čelade pri športih, kot so nogomet, košarka ali rokomet, redkost, strokovnjaki poudarjajo, da bi jo morali otroci vseeno nositi. Tveganih športov z močnimi telesnimi stiki, kot so ameriški nogomet, hokej na ledu, MMA ali boks, strokovnjaki do 18. leta ne priporočajo.

Povratek k športu po več pretresih možganov

Eden je že preveč, več pa jih je že resen alarm. Takšne poškodbe, ki so pri najstnikih športnikih žal pogoste, lahko vodijo v trajne nevrološke posledice in okvare možganov. Vsi trije strokovnjaki se strinjajo, da svojemu otroku ne bi dovolili nadaljevati s športom, ki mu je povzročil dva pretresa možganov – vprašljiv bi bil že en. Še posebej nevarno je, če se otrok vrne k dejavnosti, preden se možgani popolnoma opomorejo. Simptomi pretresa so: glavobol, pritisk v glavi, slabost, bruhanje, vrtoglavica, motnje vida, težave z ravnotežjem, občutljivost na svetlobo in zvoke, spremembe razpoloženja in utrujenost. Če otrok po pretresu normalno hodi, to še ne pomeni, da je v redu.

Redno ali prekomerno uživanje kofeina

Kofein je pri odraslih nekaj običajnega, toda pri otrocih lahko povzroči težave. Povzroča lahko glavobole, nespečnost, razdražljivost, hitro bitje srca, tresenje. Otroci kofeina ne bi smeli uživati redno – zanje ne obstaja varna količina, še posebej ne do 12. leta starosti. Kofein ni le v kavi, temveč tudi v gaziranih pijačah, nekaterih sladoledih in bonbonih z okusom kave, čajih (tudi ledenih), nekaterih vodah in sokovih, energijskih pijačah, čokoladah, gumi bombonih, žvečilkah, energijskih ploščicah in celo v nekaterih balzamih za ustnice. Pogosti glavoboli pri otroku so lahko povezani z vnosom kofeina, ki vpliva tudi na kakovost in trajanje spanja.

Elektronske cigarete in vejpanje

O tem se veliko govori tudi v slovenskih šolah – in to pri vedno mlajših otrocih. Čeprav se zdi na videz manj nevarno kot klasično kajenje, je vejpanje vsaj enako škodljivo, če ne še bolj. Elektronske cigarete vsebujejo nikotin, ki je zasvojljiv in nevaren. Dodane so jim tudi različne arome, zaradi katerih so privlačne otrokom. Tako se tveganje za zasvojenost hitro poveča, hkrati pa se poveča tudi možnost prehoda na marihuano ali druge droge. Nikotin škoduje delom možganov, ki nadzorujejo učenje, pozornost, razpoloženje in impulzivnost – prav tisto, kar je pri najstnikih še posebej občutljivo.

Neomejen čas pred zasloni

Nevrologi soglasno poudarjajo, da je omejevanje časa pred zasloni nujno. Otroci naj ne bi preživeli več kot dve uri na dan pred zaslonom – in nikakor po 20. uri zvečer. Modra svetloba moti cirkadiani ritem in slabša kakovost spanja. Premalo spanja – manj kot 9 ur pri osnovnošolcih – lahko negativno vpliva na nevrokognitivni razvoj. Dolgotrajno gledanje v zaslon je povezano tudi z duševnimi težavami in slabšo kakovostjo življenja, slabša se tudi pozornost in koncentracija.

Nevena Dimitrijević

Vir: Zadovoljna.rs