|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Ne mečimo stran užitne hrane! Hvaležni nam bosta denarnica in okolje.

Uredništvo Ringaraja.net, 29.9.2020
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel okrog 13 kilogramov užitnih živil. Kaj lahko vsak od nas stori, da zmanjšamo količino zavržene hrane v lastnem domu?

image
Več kot polovico odpadne hrane pridelamo v gospodinjstvih. (FOTO: Arhiv)
/11


Številke so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni, temveč gre za globalni problem. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič zjasnim ciljem: z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane želimo zmanjšati količino zavržene hrane in s tem pomembno prispevati k bolj trajnostni družbi.


Spremembe se začnejo pri vsakemu od nas

Zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. Zastavljeni cilj zmanjšanja zavržkov hrane za polovico do leta 2030 bo mogoč le s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov in ravnanja s hrano.


V društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. »Prvi in ključni korak je, da preprečimo nastajanja zavržene hrane, saj številke dokazujejo, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih moramo spremeniti,« poudarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja ter hkrati opozarja, da se moramo od besed premakniti k dejanjem, h konkretnim spremembam.


»Podatki Statističnega urada RS več kot polovico odpadne hrane pripisujejo gospodinjstvom (52 odstotkov), zato za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo aktivno sodelovanje potrošnikov, mi pa jim bomo na različne načine pomagali, da bodo lahko zmanjšali zavržke hrane, razbremenili svoje denarnice in okolje ter s tem prispevali k bolj trajnostni potrošnji,« pravi Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. 

 

PREBERITE TUDI: Za manj zavržene hrane v družinskih kuhinjah


9 nasvetov za zmanjšanje zavržkov hrane

ZPS že vrsto let svetuje potrošnikom, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Letos pa so skupaj z Ekologi brez meja pripravili konkretne nasvete za vse nas, kako naj se tega lotimo:

 

1. NAČRTUJTE OBROKE

Pri odločitvi, kaj bo za kosilo ali večerjo, naj vas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujte dan ali teden v naprej, poglejte, kaj imate na zalogi in spremljajte roke uporabe živil v omari in hladilniku. Najprej uvrstite na jedilnik izdelke s krajšim rokom uporabe. Najbolje bo, da si za teden vnaprej napišete jedilnik in se v trgovino odpravite le po manjkajoče sestavine.

 

2. V TRGOVINO SAMO Z NAKUPOVALNIM SEZNAMOM

Preden se odpravite v trgovino, preverite, kaj potrebujete. Pripravite nakupovalni seznam. V trgovino se odpravite siti, da vas ne bodo zamikala živila, ki jih ni na seznamu in jih pravzaprav sploh ne potrebujete. Kupite le toliko, kot veste, da boste pojedli.

 

3. NE KUPUJTE VEČJIH KOLIČIN LE ZATO, KER SO V AKCIJI

V trgovino se odpravite, ko nekaj zares potrebujete, kupite pa le toliko, kolikor potrebujete, in ne zato, ker je v akciji. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so konzerve fižola in koruze, seveda lahko v shrambi počakajo dlje, a ne pozabite nanje. Naredite seznam živil, ki jih imate v shrambi, pripišite datume uporabe in najprej porabite tiste, ki jim bo rok prej potekel.

Ali poznate razliko med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«?

 

rok uporabe 

Živilo, ki je "uporabno najmanj do" po preteku tega datuma NI pokvarjeno in ga ni treba zavreči! (FOTO: Naša super hrana)

 

4. SKUHAJTE LE TOLIKO, KOT BOSTE POJEDLI

Hrano pred kuhanjem stehtajte, še posebej, če kuhate za več ljudi. Za glavni obrok bo zadostovalo 120–150 gramov svežega mesa in 200 gramov krompirja ali 80–100 gramov testenin na osebo. Večina naših babic je bila pri družinskem kosilu vedno v strahu, da ne bomo šli lačni od mize, a danes se prej zgodi, da pojemo preveč kot premalo.

 

5. SHRANITE IN PORABITE OSTANKE OBROKA

Ostanke kosila ali večerje shranite v hladilniku in jih porabite naslednji dan. Za shranjevanje uporabite namenske steklene ali plastične posode s pokrovom, še bolj trajnostno boste ravnali, če ponovno uporabite stekleno embalažo od vloženih kumaric ali kompota. Tudi če jeste v restavraciji, naj vam preostanek obroka, ki ga niste mogli pojesti, zavijejo za domov. Hrana v hladilniku počaka do tri dni, a ohladiti jo morate na hitro in neprodušno zapreti. V restavraciji bodo namreč ostanki obrokov romali naravnost v smeti.

Nekaj idej je že zbranih na spletni strani Veš kaj ješ >>>

 

6. ŽIVILA ZAMRZNITE ALI PREDELAJTE

Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah. Zelenjavo in sadje lahko predelate v različne juhe, kompote, omake, džeme, vložite v kis ali olje, pasterizirate in shranite v steklenih kozarcih. 

 

7. SPREMLJAJTE ROK UPORABE

Ko nakupujete, preverite rok uporabe živila in kupite izdelke z daljšim rokom, če veste, da jih ne boste kmalu pojedli. V večini trgovin imajo posebno polico ali razdelek z znižanimi cenami živil tik pred iztekom roka uporabe. Tudi z nakupom teh živil lahko pripomorete k zmanjšanju količin zavržene hrane, a le, če boste živila lahko takoj porabili.

 

8. NAUČITE SE PRAVILNO SHRANJEVATI ŽIVILA

Bodite pozorni na to, kaj imate v hladilniku in shrambi, živila s krajšim rokom imejte na bolj vidnem mestu in jih sproti razvrščajte. Večino svežih živil hranimo v hladilniku, a nekaterim lahko to škodi. Vrsto koristnih nasvetov za shranjevanje sadja in zelenjave najdete na www.volksitkozacela.si

 

9. POMEMBNA JE KAKOVOST, NE KOLIČINA

Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače. Za kakovostna lokalna živila boste sicer odšteli nekaj več denarja, a s tem podpirate lokalno gospodarstvo in spodbujate slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki konča na vaših krožnikih. S tem bomo manj uvozili, krajše bodo transportne poti, hrana, ki jo zaužijete, bo bolj sveža in hranljiva, posledično bo pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje. Tudi pri lokalnih izdelkih bodite pozorni na način pridelave, uporabljene sestavine in hranilno vrednost izdelka. Ni nujno bolje le zato, ker je domače.

 

VIR: ZPS, sporočilo za javnost


Pesnica, ki brezplačno peče torte za revne...
Ne glede na nepredvidljivost prihodnosti vem, da si vedno želim pomagati ljudem, kolikor le lahko, pa naj bo to s peko t...
6
Decembrsko »rajanje« v kuhinji
Življenje je niz drobnih, nepozabnih dogodkov. Omogočite otrokom, da jih bodo doživeli čim več.
3
Omamni cimetovi piškoti
Zima diši po … cimetu. Da bi imel vaš dom prijeten zimski vonj, ne potrebujete raznih dišav, pač pa se lahko lotite peke...
3
Recept: Kruhki iz cvetličnih lončkov
Ta teden bomo v domači kuhinji čarali - iz cvetličnih lončkov bodo zrasle kruhove cvetlice.
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


9 nasvetov za zmanjšanje zavržkov hrane
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrg...
Božične jedi na evropski način
Trije recepti za tri evropske božične kulinarične uspešnice.




Kje boste preživeli dopust, če boste šli na morje?




V Sloveniji. (23%)

Na Hrvaškem. (53%)

V Grčiji/Turčiji. (8%)

V Egiptu/Tuniziji. (5%)

Drugje. (11%)


Število vseh glasov: 11121

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!