Prva pomoč je znanje, ki ga starši redko obnavljamo, a lahko prav z njim rešimo življenje svojega otroka ali bližnjega. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Starši v vsakdanjem življenju pogosto razmišljamo o prehrani otrok, njihovem gibalnem razvoju, učenju in zdravju, redkeje pa o tem, kaj bi storili, če bi se zgodila nesreča. Ko otrok nepričakovano pogoltne kos hrane in se začne daviti, ko pade z gugalnice in močno krvavi ali ko odrasla oseba v družini izgubi zavest, ni časa za paniko. Takrat štejejo sekunde in takrat moramo ukrepati.

Znanje, ki hitro zbledi

Večina ljudi se s prvo pomočjo sreča le enkrat v življenju – pri tečaju za vozniški izpit. Takrat spoznamo osnove oživljanja, ravnanja pri krvavitvah, zlomih in poškodbah. A ker znanja ne obnavljamo, ga hitro pozabimo. Po nekaj letih se spomnimo le še posameznih drobcev, ob resni situaciji pa pogosto ohromimo od strahu, da bomo naredili narobe. Vendar je osnovno pravilo jasno: če človek ne diha in srce ne bije, mu ne moremo škoditi – lahko mu le pomagamo.

Kako pomagati otroku, ki se duši?

Davljenje je ena najpogostejših nevarnih situacij v otroštvu. Če se otrok začne dušiti, ga spodbudimo k kašljanju. Če to ne pomaga, izvedemo do pet udarcev med lopaticama. Če dihalna pot ostaja zaprta, sledi Heimlichov prijem. Pri dojenčkih pa so postopki drugačni in pomembno je, da starši te postopke poznamo in jih znamo izvesti brez odlašanja.

Oživljanje otrok in odraslih

Če otrok ali odrasla oseba preneha dihati, ga moramo položiti na trda tla, preveriti dihanje in začeti oživljanje. Pri odraslem je najpomembnejša masaža srca. Pri otrocih dodamo tudi umetno dihanje v razmerju 30 stisov in 2 vpiha. Čeprav se sliši zapleteno, je bistvo preprosto – boljše je, da nekaj naredimo, kot da ne naredimo ničesar.

Defibrilatorji – naprave, ki rešujejo življenja

Slovenija ima razmeroma dobro razvejeno mrežo defibrilatorjev, ki so postavljeni v številnih vaseh in mestih – v športnih dvoranah, trgovskih centrih, na občinskih stavbah. Vendar si jih mnogi ne upajo uporabiti. Strah je odveč: defibrilator sam vodi uporabnika skozi postopek z jasnimi glasovnimi navodili. Ni nevarnosti, da bi ga uporabili napačno, saj naprava sama preveri, ali je električni sunek potreben. Pomembno je le, da se opogumimo in napravo uporabimo.

Zakaj znanja ne obnavljamo?

V šolah imamo požarne vaje, v podjetjih delavnice o komunikaciji in organizaciji časa, o prvi pomoči pa redko kdo razmišlja. A nesreče se dogajajo doma, na igrišču, v službi ali na cesti – povsod, kjer smo tudi starši in otroci. Zato bi morali znanje prve pomoči redno obnavljati. Osvežitveni tečaji obstajajo, mnogi so brezplačni ali zelo dostopni, a premalo ljudi se jih udeležuje.

Ko štejejo minute

Reševalci pridejo v povprečju v desetih minutah, a že štiri minute brez kisika lahko povzročijo hude poškodbe možganov. Če v tem času nekdo začne z masažo srca, se možnosti preživetja močno povečajo. Vsakdo od nas je lahko tisti, ki v kritičnem trenutku naredi razliko.

Spodbuda staršem

Starši smo vajeni skrbeti za varnost svojih otrok, a prava varnost pomeni tudi, da znamo ukrepati, ko gre zares. Ko boste naslednjič šli mimo defibrilatorja, si vzemite trenutek, da ga pogledate in si zapomnite njegovo lokacijo. Če boste naleteli na možnost udeležbe na tečaju prve pomoči, pomislite, da lahko z znanjem, ki ga boste pridobili, nekoč rešite življenje – morda celo življenje svojega otroka.

PRIJAVI SE na tečaj NAJSRČEKBIJE