Babica pripoveduje

Babica pripoveduje

/31 /11

Prvi zgoščenki “Dobrih starih pravljic” prinašata vsaka po štiri pravljice v intepretaciji dobrih starih znancev z gledaliških odrov in iz radijskega etra. Besedila v priredbi in dramatizaciji Toma Kočarja je zrežirala Bojana Vajt. S tekočo in napeto pripovedjo se gladko prepletajo doživeto odigani dialogi, glasbeni vložki in razkošna zvočna ozadja, ki učinkovito dopolnjujejo domišljijsko sliko klasičnih Andersenovih, Perraultovih in seveda Grimmovih pravljic.

Rdeča kapica Sneguljčica

Obuti maček Špicparkeljc

Mizica, pogrni se Bremenski mestni godci

Princeska na zrnu graha Volk in sedem kozličkov

Sneguljčica

Špicparkeljc

Bremenski mestni godci

Volk in sedem kozličkov

Tudi njihova oblika se spreminja. Sodobni otroci jih že dolgo ne poslušajo več ob ognjišču, kjer bi zaviti v mrak v zavetju odraslih trepetali za usodo svojih junakinj in junakov. Toda naj gre za slikanico, risanko, odrsko ali zvočno predstavo, pravljice še vedno privlačijo pozornost kot so jo že, ko se brata Grimm še nita niti rodila.

Čeprav izhajajo posamezne pravljice iz različnih kulturnih okolij in so nastajale stoletja narazen, tega ob poslušanju ni čutiti, saj so sodelujoči pri projektu s poenotenim jezikom in premišljeno ritmiko ustvarili posnetke, ki se tudi med seboj lepo ujemajo in dopolnjujejo. Sonja Polanc, Brane Završan, Srečko Kermavner, Lucija Grm in drugi tako mojstrsko pritegnejo pozornost mladega poslušalca in ga mimogrede zvabijo od pravljice k naslednji pravljici in nato še k eni in eni, skozi celotno zgoščenko, kar pomeni približno uro neprekinjenega potovanja v pisani pravljični svet, kjer se vse zgodi z razlogom, kjer je dobro nagrajeno in slabo kaznovano, pa vendar nikdar le črno ali belo, kot tudi v resničnem življenju ni. In prav za to gre. Pravljice so bile in vedno bodo najboljši pomočnik pri vstopanju otrok v zapleteni svet odraslih, domiselno, pogosto humorno so otroke navajale pomena prevzemanja odgovornosti in hkrati odraslim omogočale, da so se vsaj za nekaj časa še sami zatekli v varno toplino maminega ali babičinega naročja.

Z “Dobrimi starimi pravljicami” se torej vsi skupaj vračamo h koreninam najžlahtnejše pripovedi, k lahkomiselni Rdeči kapici, ki se ne drži poti in zato naleti na volka, k neusmiljenemu lepotnemu tekmovanju med Sneguljčico in mačeho, k domiselnemu Obutemu mačku, ki ga ni niti za pol moža, a okrog prsta vrti cel kraljevi dvor in mimogrede opravi z nečimrnim čarovnikom ... Kljub priljubljenosti risank se danes vse več staršev zaveda pomena poslušanja pravljic, pri katerem si otrok podobe v domišljiji ustvarja sam in tako na najboljši način postavlja temelje svoje ustvarjalnosti.

Da, na pravljice se lahko še vedno zanesemo. Njihova sporočila ostajajo sveža in dokler se bodo rojevali otroci, tudi dobrim starim pravljicam zlepa ne bo zmanjkalo poslušalcev.

Čeprav pravljice danes poslušamo v varnejšem in udobnejšem okolju kot so jih naši predniki, otroci še vedno cenijo našo družbo med poslušanjem in po končani zgodbi. Vsaka pravljica ponuja številna izhodišča za pogovor in v obliki vprašanj jih nekaj ponujamo tudi v notranjem ovitku zgoščenke. Ne pozabimo, da so to le izhodišča, ne vprašanja, na katera bi morali nujno najti pravilne odgovore. Naj bo pogovor poučen in prijeten!