/11 /11

Pogosto vidim ljudi, ki objavljajo stare družinske slike na družbenih medijih z napisi, ki se zahvaljujejo materam za vse čase, ko so dale prednost potrebam svojih otrok pred svojimi. "Pustila si vse, kar si počela, samo da bi nam pomagala." "Nikoli nisi kupila ničesar zase, da bi lahko imeli, kar smo želeli." "Uspelo ti je priti na vsako mojo tekmo, ne glede na to, kaj se je dogajalo."

Objave so sladke, hvaležne in napisane z najboljšimi nameni. Toda ohranjajo izročilo, da biti mama pomeni biti mučenica.

"Požrtvovalnost je še vedno tisto, kar se od mater v tej kulturi še vedno pričakuje," je dejala Elizabeth Velez, profesorica ženskih študij na Univerzi Georgetown, ki sopredava "Reading Motherhood".

V zadnjih letih je vse bolj priznano, da mame nosijo glavno breme gospodinjskih opravil – tako vidnih kot nevidnih – ne glede na to, ali delajo zunaj doma ali ne. Mamam pravijo, da si zaradi ogromnega truda, ki ga vložijo, zaslužijo skrbeti zase in da si morajo vzeti čas za to. Pa so ti pogovori res olajšali njihovo breme? Ali pa so le dodale več na svoje že zelo polne krožnike?

Ljudje bodo poudarjali, da je miselnost mučenika škodljiva, in v naslednjem vdihu poveličevali mame, ker poskušajo »storiti vse«. Mnoge ženske še vedno čutijo ogromen notranji in zunanji pritisk, da morajo vse konce držati v svojih rokah na račun lastnega počutja.

Nepopustljiv pritisk intenzivnega materinstva

Pričakovanje, da ženske posvečajo toliko svojega časa in energije vzgoji otrok, se je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja res povečalo – hkrati pa je več žensk vstopalo v delovno silo. Sociologinja Sharon Hayes je leta 1996 skovala izraz "intenzivno materinstvo", da bi opisala to starševsko ideologijo, ki je "osredotočena na otroka, usmerjena v strokovnjake, čustveno absorbira, delovno intenzivna in finančno draga."

Biti »dobra mama« je pomenilo intelektualno spodbujati svojega otroka pri vsakodnevnih interakcijah, zapolniti svoje popoldneve in vikende z obogatitvijo obšolskih dejavnosti in biti na tekočem z najnovejšimi nasveti za starševstvo.

Od žensk se je pričakovalo, da bodo blestele v svoji karieri, hkrati pa bodo povečale – ne zmanjšale – svojih starševskih obveznosti. Po raziskavi Pew Research iz leta 2013 mame danes dejansko preživijo več časa s svojimi otroki kot matere v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Reprezentativna raziskava iz leta 2018, ki je vključevala več kot 3600 staršev, je pokazala, da je ta intenziven starševski slog tisto, kar si večina staršev, ne glede na raso ali razred, še danes želi.

V svoji knjigi Untamed iz leta 2020 je avtorica in aktivistka Glennon Doyle povzela, kako so se pričakovanja do mater v zadnjih nekaj generacijah znatno povečala. V enem poglavju je predstavia tri hipotetične »opombe«, ki so jih prejele ženske različnih generacij, ko so z dojenčki zapustile bolnišnico.

Beležke njene babice bi se glasile takole: »Tukaj je otrok. Odnesite ga domov in pustite, da raste. Naj spregovori, ko bo pravi čas. Nadaljujte s svojim življenjem.«

V zapiskih njene matere je pisalo: »Tukaj je tvoj otrok. Odpeljite ga domov in se nato vsak dan dobivajte s prijatelji. Pred 16. uro popijte dietno kolo, nato pa hladno vino. Kadite cigarete in igrajte karte. Otroke spravite iz hiše in jih spustite noter samo, da jedo in spijo.«

Zapisi te generacije pa so precej drugačni: »Tukaj je tvoj otrok. To je trenutek, na katerega ste čakali vse življenje: zdaj bo luknja v vašem srcu zapolnjena in končno boste popolni kot oseba. Če po tem, ko ste tega otroka položili v naročje, čutite karkoli drugega kot popolno izpolnitev, takoj poiščite svetovanje. Ko odložite slušalko svetovalnemu delavcu, pokličite učitelja. Po treh minutah pogovora vaš otrok že zamuja. Ste jo že prijavili na tečaj kitajščine? Vidim. Ubogi otrok. Pozorno poslušaj: Starš ni več samostalnik - ti časi so mimo. Starševstvo je zdaj glagol, nekaj, kar počneš znova in znova. Glagol nadrejeni si predstavljajte kot sinonim za zaščititi, zaščititi, preusmeriti, popraviti, načrtovati in obsedeti. Starševstvo bo od vas zahtevalo vse; prosimo vas, da ste starši z umom, telesom in dušo. Starševstvo je vaša nova religija, v kateri boste našli odrešitev. Ta otrok je vaš rešitelj. Spreobrni se ali bodi preklet. Počakali bomo, dokler ne prekličete vseh drugih življenjskih prizadevanj. Hvala vam.".

In ravno zato se mame današnje generacije počutijo tako "izčrpane, nevrotične in krive," piše Doyle.

Mučeništvo ni dobro za mame – in tudi za otroke ni dobro.

Kumulativni učinek zanemarjanja lastnih želja in potreb zaradi otrok terja davek in vas lahko pusti pod stresom, izčrpane in zamerljive. Glede na Motherleyjevo raziskavo o stanju materinstva iz leta 2021 93% mam pravi, da se vsaj nekaj časa počutijo "izgorele", 16% pa pravi, da se tako počutijo ves čas. Študija Univerze Mary v Washingtonu iz leta 2012 je pokazala, da so bile ženske, ki so trdno verovale v materinstvo, izpostavljene večjemu tveganju za težave z duševnim zdravjem, kot je depresija, in manjše zadovoljstvo z življenjem.

Psihologinja Becky Kennedy, na spletu znana kot dr. Becky, je za The Huffington Post povedala, da sporočila družbe o žrtvovanju mater vzpostavljajo "zelo nevzdržno vizijo starševstva" – koncept, o katerem je razpravljala na svojem Instagram računu in v svojem podcastu Good Inside.

»Prepričani smo, da naši otroci želijo, da žrtvujemo svoje potrebe zanje, a ni tako. Ko otroci vidijo, da se bojimo narediti stvari sami, ker bi se lahko razburili ali protestirali, se počutijo "preveč močne", je dejal Kennedy – to primerja z otrokom, ki steče v pilotsko kabino letala in poskuša prevzeti vlogo pilota.

"Tudi če bi podrli vrata pilotske kabine, bi bili zgroženi, če bi pilot odprl vrata in jim dovolil, da prevzamejo," je dejal Kennedy. "Kot starši moramo torej razumeti, da je skrb za lastne potrebe del tega, da smo močni voditelji svoje družine." Na ta način je skrb za lastne potrebe v resnici način, kako skrbite za svoje otroke."

Razmislite tudi o sporočilu, ki ga pošiljamo svojim otrokom, ko vedno znova zanemarjamo lastne potrebe in hvalimo druge ženske, da počnejo enako. Kot je za The Washington Post zapisala pisateljica Christine Organ, prikazovanje mater kot nekakšnih "neutrudnih, nesebičnih superljudi" ni dobro za nikogar, "še najmanj za naše otroke".

"Nočem, da me moji otroci vidijo kot nekakšnega požrtvovalnega mučenca." Želim, da vedo, da sem jih imela rada z vsem srcem in da so del družine – pa tudi širše skupnosti – kar pomeni, da njihove potrebe ne morejo biti vedno na prvem mestu,« je zapisala.

Kaj lahko storimo, da to rešimo?

Vsekakor obstajajo večja družbena vprašanja, ki prispevajo k temu, da se matere počutijo, kot da morajo narediti vse za svojo družino. Dobro varstvo otrok je pogosto predrago. Razlika v plačilu med spoloma ima tudi pomembno vlogo: ker ženske na splošno zaslužijo manj kot njihovi moški partnerji, je to običajno ženska, ko mora eden od partnerjev vzeti čas iz službe zaradi skrbi za otroke ali bolnega sorodnika.

Potem je tu še dejstvo, da mame, ne glede na to, ali delajo zunaj doma ali ne, pogosto veljajo za glavne starše. Koga bodo poklicali, če bo v šoli ali če ima pediater kakšno vprašanje? Mama, seveda.

"Ne vem, zakaj v letu 2022 še vedno verjamemo v idejo, da so ženske boljše negovalke kot moški in da so ženske osrednjega pomena v skrbniški vlogi," je dejala profesorica angleščine iz Georgetowna Pamela Fox, ki sopredava "Reading Motherhood". z Elizabeth Velez.

Teh globoko zasidranih vzorcev ne moremo obrniti čez noč. Toda obstajajo manjše stvari, ki jih lahko storimo v naših družinah, da spremenimo pripoved o "materinstvu je mučeništvo" - in se med tem nekoliko sprostimo. Naredite naslednje:

Povejte svojemu partnerju, kaj potrebujete od njega, in mu nato dejansko dovolite, da to stori

Prosite in sprejmite pomoč. Povejte, da ne morete več prevzeti bremena gospodinjskih in starševskih obveznosti.

"Ne moremo pričakovati, da bo ena oseba naredila skoraj vse," je dejal Fox. "To je popolnoma nepošteno."

Prelaganje nekaterih nalog na partnerja zahteva opustitev nadzora, kjer ženska to čuti. Uprite se želji po mikroupravljanju: vaš partner morda ne bo delal stvari tako, kot bi jih vi, vendar bo delo opravil. In to je dovolj dobro.

Recite "ne" drugim, da boste lahko bolj rekli "da" sebi

Ženske smo navajene na gostoljubnost, zato se zdi reči "ne" tako težko.

»Uslugam, prošnjam in nerealnim starševskim pričakovanjem pogosto rečemo da, ker se bojimo, da bi nas obtožili, da smo nesramni, zlobni ali bog ne daj sebični (ena najslabših stvari, ki jih lahko rečete ženski v naši kulturi, ki fetišizira ženski jaz – žrtev).« je v eseju za Guardian zapisala novinarka Grace Jennings-Edqvist.

Vadite prenašati razočaranje drugih ljudi

Ko se začnete bolj zavzemati za svoje potrebe, pričakujte nekaj odpora partnerja, otrok ali drugih ljudi v vašem življenju. Za ljudi, ki ljubijo mučenike, je to lahko zelo neprijetno.

"Tam je ta ideja," V redu, postavil se bom za tisto, kar potrebujem. Rekel bom, da grem na ta trening." "In vsi okoli mene bodo veseli zame, zato bom lažje odšel," je dejal Kennedy.

"Ne. Ko se zavzamemo za tisto, kar potrebujemo, pogosto naletimo na negodovanje okolice, saj je včasih partnerju neprijetno skrbeti za otroke, medtem ko ti telovadiš.«

Z drugimi besedami, komaj čakamo, da nam drugi ljudje dajo dovoljenje ali povedo, da si zaslužimo nekaj, kar želimo storiti. Samo narediti moramo, kar hočemo. In bolj ko to počnete, lažje postane.

Počnite več tega, kar vas izpolnjuje, poleg vzgoje otrok

V eseju za The Week je A. Rochaun Meadows – Fernandez – pisateljica, aktivistka in mati dveh otrok – povedala, da je veliko preden je imela otroke, ponotranjila sporočilo, da postati mati pomeni opustiti »prijetne vidike življenja. " Sčasoma je spoznala, kako nepošteno je bilo to pričakovanje in kako nesrečno jo je delalo, zato ni več čakala na svoje življenje.

"Odločila sem se opustiti miselnosti 'Nisem starš' ... In začela sem živeti drugače," je zapisala Meadows-Fernandezova.

"Namesto da bi ostala doma, ko nisem imela dostopa do varuške, sem svoje otroke vzela s seboj," je nadaljevala. "Nehal sem se opravičevati, ko sem moral premakniti delovne roke za svojo družino." Prostovoljno sem se prijavila za priložnosti, ki so me zanimale... in naredila kariero s tem, da sem govorila o čustvenem stresu materinstva za temnopolte ženske. Bolj kot sem delala, bolj sem spoznavala, da mi ni treba zmanjšati svojega vpliva, ker sem mama.«

Vedite, da bo dajanje prednosti lastnim potrebam dober zgled vašim otrokom

Lani maja, ko sem bila v osmem mesecu nosečnosti, sem svoji mami, ki je zaradi pandemije nisem videla že več kot leto dni, pisala voščilnico za materinski dan. Pomislila sem, da bi se ji zahvalil za žrtve - velike in majhne -, ki jih je v preteklih letih naredila za svoje otroke.

Toda tokrat so mi bolj izstopale stvari, za katere se je odločila, da jih ne bo žrtvovala. Dojila ni, ker ni hotela. Nadaljevala je z delom v karieri, ki se ji je zdela vredna. Vsako jutro je hodila v telovadnico, ker ji je to pomagalo napolniti z energijo za naslednji dan. Ob nedeljah zvečer si je vzela čas za gledanje televizije z mojim očimom, česar otroci niso smeli početi. Vodila je z zgledom in mi pokazala, kako pomembno je dati prednost stvarem, zaradi katerih ste "ti", tudi potem, ko imate otroke.

Tisti teden sem se zbudila ob sporočilu mame, v katerem je pisalo: »Vesela sem, da sem ti dala ta zgled, ker je to pomembna lekcija. Možno je biti odlična mama, hči, sestra, žena, zaposlena, menedžerka, prijateljica, vendar le, če je tvoje fizično, psihično in duhovno dobro počutje prioriteta." In odkar sem tudi sama postala mama, sem te besede vzela zelo resno.

Vir: NajboljaMamaNaSvetu.com/HuffPost