|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Bolezen ščitnice me je prišla ustavit

Tanja Želj, 20.5.2021
V mojem primeru se je pot navzdol začela po porodu. Bila sem neprespana in utrujena, z mislimi, da lahko vse sama, da zmorem in moram vse sama pa sem kurila že tako oslabljeno telo.

image
Na srečo nisem umrla jaz, temveč moje staro prepričanje, da moram in zmorem vse sama. Zato danes vsak dan počnem stvari, ki me veselijo, in vsak dan poskrbim, da imam na urniku prosti čas. (Foto: Tina Žabar Petaros)
/11


Bolezni ščitnice v povprečju prizadenejo vsako tretjo žensko med 30. in 40. letom starosti.

Če si tudi ti med njimi, dobrodošla v klubu. Zagotovo nisi sama.

In tudi jaz sem ščitničarka.

 

Ker pri večini stvari precej štrlim iz povprečja, se mi je to očitno zgodilo tudi pri ščitnici. Zbolela sem namreč, ko sem imela le 22 let. Tukaj se ne bom spuščala v razpravo, zakaj jaz menim, da sem zbolela.

Rada bi le povedala, da če že si ščitničarka, poskušaj svojo diagnozo najprej lepo sprejeti. To je sicer - sploh na začetku - izredno zahtevno. Jaz sem za to sprejetje potrebovala skoraj pet let.

A ker sem danes živi dokaz, kaj vse se kljub tej diagnozi vendarle da, te močno spodbujam k sprejemanju diagnoze.

 

Z vidika uradne medicine je diagnoza doživljenjska in prav tako je doživljenjska pripadajoča hormonska terapija. A ne glede na hormonsko terapijo, ki jo ženske različno prenašamo, lahko imamo določene stranske učinke bolezni in terapije.

Za obolelo ščitnico so zelo tipični nihanje razpoloženja, cmok v grlu ali boleče grlo, suha koža, izpadanje las, povišan utrip srca, hitra utrujenost, občutek šibkosti, težave z menstruacijo, krhki nohti, mišični krči, povišan krvni pritisk, golša, nespečnost, anksioznost, depresija, težave s koncentracijo, pomanjkanje psihične energije, druge avtoimune bolezni … Pa so to le nekateri od mnogih možnih znakov nepravilnega delovanja ščitnice.

 

Moje osebno mnenje je, da nas obolela ščitnica pride nekoliko ustavit. Upam si trditi, da smo ženske, ki nam postavijo diagnozo katere od bolezni ščitnice, pred diagnozo precej zahtevne do sebe - preveč delamo in mislimo, da moramo vse same, ali celo, da zmoremo vse same, ter da edino me vemo in znamo, kako je prav.

Po drugi strani pa težko prosimo za pomoč ter imamo izzive, kako izraziti in povedati, kaj zares čutimo in potrebujemo.

Moj cmok v grlu je bil v moji mladosti tako močan, da si ob vstopu na avtobus nisem upala pozdraviti šoferja. Zato vem, da je danes moje delo, ko učim ter pri tem tudi govorim in razlagam, tudi moja zdravilna terapija.

Ko sem že pri terapiji - zaradi ščitnične diagnoze sem se kaj hitro odpravila na psihoterapijo. Do danes - po 19 letih! - sem zamenjala tri terapevte. Spomnim se, da sem na vprašanje, kaj si s terapijo pravzaprav želim, vsakič odgovorila, da mir.

 

Toda to je bilo, ko sem diagnozo že sprejela. Ko so mi jo pri 22-ih postavili, sem bila še mlada, zato sem se nekaj časa prepričevala, da nimam bolezni ščitnice. In tako sem zanemarila vse, kar zraven hormonske terapije ščitnica potrebuje, da bi lahko normalno delovala.

Pogosto sem hodila po robu.

A sem zmogla.

Dokler nisem padla čez rob. In to kar dvakrat.

 

Zanosila sem brez težav, čeprav so lahko težave z zanositvijo prav tako del skupine težav ščitničark. V mojem primeru se je pot navzdol začela po porodu. Bila sem neprespana in utrujena, z mislimi, da lahko vse sama, da zmorem in moram vse sama pa sem kurila že tako oslabljeno telo.

Prvič sem izgorela dobri dve leti po porodu.

To je bila zgolj in le logična posledica tega, da za svoje telo nikakor nisem skrbela dovolj dobro. Kolaps imunskega sistema je zapečatilo vnetje slepiča in njegova odstranitev.

Po tem sem še vedno mislila, da spet moram, da zmorem in da bom lahko čim prej spet nazaj tam, kjer sem bila prej. Pa saj vendar to zmorem!

 

Le kako leto in pol po tem sem izgorela drugič.

Ker si prvič tudi slučajno nisem vzela dovolj časa, da bi zares prišla k sebi. Tokrat mononukleoza, ki me je skurila tako, da sem se morala kar sredi dneva uleči, da sem lahko dihala. Ščitnica pa je seveda podivjala - nespečnost, panični napadi, razbijanje srca …

Takrat sem mislila, da se tako umre. Ko telo ne more več.

 

Na srečo nisem umrla jaz, temveč moje staro prepričanje, da moram in zmorem vse sama.

Če telesa nisem uspela slišati, me je opozorilo tako glasno in močno, da sem se morala uleči, če sem hotela preživeti.

Po skoraj letu dni od mononukleoze se je umirila tudi moja ščitnica. S svojim urnikom, ki sem ga prilagodila bolezni in telesni šibkosti, sem nadaljevala tudi potem, ko sem bila bolje.

In to je bilo ključno - čim večja odsotnost stresa in čim več časa za počitek! Pa seveda ustrezna ščitnično podporna prehrana ter ustrezno zmerno nežno in redno gibanje. Ter seveda dobri odnosi in pogovor o vsem, kar sem čutila v svojem telesu.

 

Danes, že šest let od druge izgorelosti, je moj urnik še bolj prilagojen bolezni. V resnici nenehno iščem rešitve, kako bi lahko še bolje poskrbela zase.

Vsak dan počnem stvari, ki me veselijo. Vsak dan poskrbim, da imam na urniku prosti čas. In da ga zares imam. Ker, če ga nimam, potem vem, da škodim sama sebi.

Tudi moj TSH (glavni hormon ščitnice) je že pet let noro stabilen oziroma okoli ena (ščitničarke boste vedele, kako dobro je to).

In tako se danes počutim dovolj močno, dovolj polno in dovolj energijsko podprto, da podprem tudi druge ščitničarke. Vse svoje znanje tako s področja profesionalnega gibanja kot življenja z boleznijo ščitnice sem tako združila in zapakirala v ščitnično podporen paket.

Za začetek sem pripravila Anketo o življenju ščitničarke, ki ti bo vzela le pet minut in 29 sekund. No, zagotovo manj kot deset minut. Če želiš, pa se lahko prijaviš tudi na moje Ščitnične novičke.



 

Tanja Želj Tanja Želj je ambasadorka zdravega načina gibanja, razmišljanja in življenja. Profesorica športne vzgoje in trenerka pilatesa je 12 let vodila pilates center Tanergija®, sedaj pa se posveča boljšemu zdravju in počutju žensk, za kar skrbi v Facebook skupini Fit ženske okoli 40. Jedro njenega življenja je njena družina – hčerka Ela in partner Mark.

Še več njenih idej in podpore najdete na Tanjazelj.si.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Kako ustvariti umetniške pirhe?
Pri pisanih pirhih lahko resnično sprostite svojo domišljijo in dovolite, da pride do izraza vaša umetniška žilica. Pogl...
15
Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
12
Nepozaben otroški raj za praznovanja rojst...
V PLANETU LOLLIPOP je za sproščeno vzdušje in varno zabavo vaših najmlajših odlično poskrbljeno.
7
Barvanje in ustvarjanje velikonočnih pirho...
Prepričani smo, da bodo skoraj vsi otroci radi sodelovali pri tem – verjetno najbolj zabavnem – opravilu, zato smo za v...
7



BLOG: Od hiše do hiše, od vrat do vrat ...
Včasih se mi zdi, kot da je tudi pust postal instanten. Hitro po kostum v najbližjo trgovino, malo naokrog po sladkarije...
Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?