|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Kakšen gost je človek?

Helena Primic, 19.4.2021
Kako bi vi sprejeli gosta, ki bi prišel na obisk in vam začel prestavljati pohištvo, rušiti stene, po tleh polivati smrtno nevarne strupe, ubijati domače ljubljenčke in se vesti kot da lahko počne vse, kar se mu zahoče?

image
Naša ljubeča Mati Narava nas še vedno potrpežljivo in ljubeče prenaša ter namesto nas ljudi prav čudežno celi vse preštevilne rane, ki smo ji jih zadali. (Foto: Freepik)
/11


Človeštvo je od leta 1970 naprej iztrebilo kar 60 odstotkov vseh živalskih vrst, so že leta 2019 v The Guardian opozarjali znanstveniki iz celega sveta, ki so v letu 2018 opravili veliko raziskavo življenja na Zemlji. 

Človek je kriv tudi za eksponentno izginanje gozdov - med letoma 1990 in 2016 smo uničili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozdov. Odkar je človek začel posekavati drevesa, je padlo okrog 46 odstotkov vseh dreves, je pokazala študija iz leta 2015, ki je bila objavljena v reviji Nature. 

Če k temu prištejemo še vse človekove izdelke in odpadke, med katerimi so nekateri tudi tako zelo strupeni, da uničujejo ne samo človekovo zdravje, temveč ubijajo tudi živali in rastline ter dnevno zastrupljajo vodo, zemljo in zrak, nas je ljudi lahko pošteno sram.

Je mar to ljubezen do narave? Do Matere Narave, ki nas tako zelo gostoljubno gosti, hrani in varuje že več kot 300.000 let kot homo sapiense, sicer pa več kot šest milijonov let.

Kaj dela človeštvo tako zelo narobe, da mu v manj kot sto letih uspeva takšno velikansko uničenje? Je to tisti napredek, na katerega je človek tako zelo ponosen? In ali si zares še upamo trditi, da je človek najbolj inteligentno bitje na tem čudovitem planetu?

 

Ko pogledam iz tega zelo oddaljenega zornega kota, vse bolje razumem trenutno koronasituacijo. Tako zelo uničevalna vrsta slej ko prej uniči tudi samo sebe. Ker enostavno ne gre drugače. Če bomo seveda nadaljevali po tej poti kvazinapredka in človekovega vse večjega oddaljevanja od narave.

Toda zares ni treba, da je tako. Človeštvo je nekoč že znalo živeti v harmoniji z naravo in vsemi njenimi bitji. Človek iz pradavnine je premogel še dovolj modrosti in ponižnosti, da se je zelo dobro zavedal, da nikakor ni gospodar narave, temveč njen hvaležni gost.

Kako bi vi sprejeli gosta, ki bi prišel na obisk in vam začel prestavljati pohištvo, rušiti stene, po tleh polivati smrtno nevarne strupe, ubijati domače ljubljenčke in se vesti kot da lahko počne vse, kar se mu zahoče? Zagotovo bi ga po hitrem postopku zabrisali čez prag.

Naša ljubeča Mati Narava pa nas še vedno potrpežljivo in ljubeče prenaša. Namesto nas prav čudežno celi vse preštevilne rane, ki smo ji jih zadali. Ker ve, da je tudi človek njen sin, pa čeprav je zašel na povsem kriva pota. Kot popolna mama nikoli ne obupa nad njim in mu prav vedno ponudi ljubeč objem, tudi potem, ko ji je že milijontič raztrgal srce.

Ker verjame vanj in njegovo ljubeče srce, da mu pomagalo se spomniti, od kod izvira in kam gre - v enost, v kateri je vsak človek, vsako živo bitje in pravzaprav vse, kar je, košček neskončnega življenja, boga, svetlobe oziroma Ljubezni z veliko začetnico.

 

Šele, ko se bo človeštvo zares zavedlo, da vse, kar počnemo drugim ljudem, živalim, rastlinam in naravi na splošno, pravzaprav počnemo samim sebi, se bomo morda zbudili in se začeli spraševati:

Kako s tem, kar delam, vplivam na svoje brate in sestre, vključno z Materjo Naravo in Očetom Nebom? Kakšno energijo oddajam s tem, kar mislim in čutim? Ali s svojim bivanjem skrbim za to, da je na Zemlji vse več ljubezni - sile, ki me je ustvarila in me bo ljubeče sprejela tudi po telesni smrti? 

 

In ne pozabimo: če človek uživa zelo zdravo hrano, uporablja ekološke izdelke in na splošno živi zelo zdravo, mu vse to prav nič ne pomaga, če je njegova notranjost nezdrava - polna pohlepa, nečimrnosti, zavisti, strahov in potlačene bolečine. Prav tako je tudi tako imenovana skrb za naravo - od recikliranja do "zelenih" izdelkov - brez učinka, če v ljudeh ni žive pristne ljubezni do narave. Če odločevalci, ki so ekološki in "trajnostni", v isti sapi brez kančka slabe vesti in krivde odobrijo za ljudi ter naravo škodljive zakone ter ukrepe. 

Že pred skoraj 30 leti sem v srednješolskem spisu zapisala, da sodobna podjetja izkoriščajo nalepko "zeleno". Danes se lepše sliši "trajnostno", toda v resnici gre za povsem enak trik - tisti, ki jim v resnici ni mar za zdravje ljudi in planeta Zemlje, temveč jih zanima samo dobiček in občutek moči, so pripravljeni svoj egoizem, ki za sabo pušča globalno opustošenje, zapakirati v najbolj ekološki celofan. Izkoristiti vsa možna marketinška in psihološka orodja, da nas naivne Zemljane prepričajo, kako je to dobro za nas in naš planet.

 

Toda koronavirus je prinesel čudovit stranski učinek, ki ga največji onesnaževalci Zemlje očitno niso predvideli - to, da človek veliko prej spregleda v izrednih razmerah kot takrat, ko mu je prijetno in udobno. Dokler so naša življenja potekala lepo "normalno", smo pač večina okopavali svoj mali vrtiček in se tolažili, da pristojne institucije skrbijo za to, da je na Zemlji vse lepo in prav. In tako se je iztrebljanje živalskih vrst, izsekavanje gozdov, zastrupljanje zemlje in voda ... uničevanje vsega, kar je bilo za pradavnega človeka sveto, lahko nemoteno nadaljevalo.

Vsake toliko smo prebrali kakšen članek, ki je opozarjal, kaj se medtem, ko mi sedimo na kavču ali se potepamo na izletu, dogaja na drugem koncu sveta. In smo se zgrozili, posadili kakšno drevo ali nakazali manjši znesek za kakšno aktivistično skupino. In se pomirjeni spet posvetili svojemu vrtičku.

Ker nas je sodobna individualistična družba tako naučila: Lepo se brigaj zase in se ne vtikaj v druge, naj živijo svoje življenje. In smo se pridno brigali le zase in le za svoj vrtiček. Kot odprti, nediskriminatorni in pridni državljani. Tudi, če smo v bloku iz sosednjega stanovanja slišali kričanje. Ali sredi Ljubljane videli ob pločniku ležati moškega. Gotovo je pijani klošar, gremo naprej. Pa je morda bil le starec, ki ga je zadela kap. To se nas ne tiče.

 

Saj razumem. Ko se je človeštvo borilo za svobodo in svoboščine vseh ljudi (na druga bitja smo žal pozabili), smo si nevede zgradili tako visoke zidove, da se ljudje več ne znamo srečati. Videti. Uzreti. Kot povezana bitja, ki z ljubeznijo skrbijo drug za drugega.

Toda, mar smo res pozabili, da je največ svobode ravno v ljubezni? Da šele, ko ljubimo, smo zares svobodni? Svobodni strahu, bolečine in tesnobe ločenosti.

Kaj če bi od danes naprej z vsakim človekom, živaljo, rastlino ... vsem, kar nas obkroža ravnali kot spoštljivi, razumevajoči in nežni ljubimci? Kot se Mati Narava vede do nas. Že zmoremo?      



 

helena primicHelena Primic je sodelavka uredništva portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.       

Dragi mož, nekoč bova vse to pogrešala
Dragi moj, ne bo vedno tako. Naše življenje ne bo večno videti, kot da se nam mudi, kot da nenehno zamujamo, kot da nene...
69
Kako presenetiti otroka za rojstni dan?
Ker smo že kar nekaj časa omejeni na naš dom in ker otroci že drugič preživljajo svoj rojstni dan v času epidemije, smo ...
5
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
4
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


5 pozitivnih učinkov plesa za otroke
Otroci s plesom raziskujejo sebe in svet, ki jih obdaja.Ker so v izražanju še povsem svobodni, jih ples sprošča, osrečuj...
Svetovni dan gasilcev: 15 vročih fotografij
photo
Danes praznujemo svetovni dan gasilcev, zato smo v uredništvu za vas pripravili 15 vročih fotografij.




kopalke deklice
Lelly28 RR

kakšne kopalke kupite deklicam, ki so še v vrtcu in ne nosijo več pleničk?