|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Prvič na počitnicah pri babici

Moderna babi, 28.12.2019
Po večerji, umivanju v lavorju, pripovedovanju enostavnih pravljic, previjanju in cartljanju so najine vezi postajale še trdnejše. Z besedami je težko opisati, kako sva doživljala drug drugega in ob tem oba rastla.

image
Kakovostno preživet skupni čas naju je še bolj povezal.
/11


Pred kratkim sem dobila idejo, da bi moj enoletni vnuk Liam preživel svoje prve počitnice pri babi. Seveda sem jo hotela takoj podeliti s hčerko Anjo po spletu.

Jaz: »Anja, si tukaj?«
Hči: »Ja, mami. Kaj se dogaja?«
Jaz: »Imam eno dobro idejo.«
Hči: »Povej!«
Jaz: »Kaj, če bi Liam prišel k meni na počitnice?«
  

Na telefonu sem zagledala tiste značilne smeške, ki so mi dali jasno vedeti, da ta ideja več kot očitno odpade. No prav, sem si mislila, saj je morda vnuk res še premajhen za takšen podvig.

 

Kmalu telefon zazvoni. Kliče me Anja.

Hči: »Mami, nekaj sem razmišljala...«
Jaz: »Ja, kaj?«

Hči: »Mogoče pa Liam lahko pride k tebi na počitnice.«
Jaz: »Kaaaj? A misliš resno?«
 
Hči: »Čisto resno! Kdaj si pa mislila?«

Čeprav je bila ideja moja, priznam, da me je v tistem trenutku kar stisnilo v prsih, saj sem v hipu ozavestila vso odgovornost, ki bo sledila. Začela sem razmišljati, kako bo, ko bom z Liamom popolnoma sama, brez vsakršne pomoči njegovih staršev.

Bila sem kar nekako zbegana, kajti prevzeti skrb za enoletnika zares ni kar tako. Bom zmogla cel dan slediti njegovemu gibanju, ponoči poslušati njegovo dihanje in ali ga bom ob morebitnem joku znala potolažiti? Vse to me je začelo strašno skrbeti, tako da sem bila že tik pred tem, da Liamove prve počitnice pri babici odpovem.

Toda, zbrala sem pogum in trdno voljo ter se raje usmerila na navdušenje, da bom prvič v življenju babica, pri kateri je vnuk na počitnicah.

 

In tako se je začelo. Liam je v mojem naročju pomahal mamici in atiju, ki sta se odpravljala brez njega domov, ter jima poslal poljubček. Z besedami je težko opisati, kakšne občutke sem doživljala v tistem trenutku, ko sem se zavedala, da bo čez nekaj trenutkov Liam "samo in čisto moj" - moja skrb, ves moj čas in moja ljubezen.

V bistvu tistega dne nisem vedela, kje sploh začeti. Počutila sem se tako čudno in nekako osamljeno, čeprav sem imela Liama v naročju. Verjetno sem bila prestrašena. Kot da sama nikoli nisem imela svojih otrok.

Začetna zmedenost in strah sta izginila, ko sem se vsedla na stol, malo pomislila in prišla do čudovitih idej. Pa saj ne, da jih že prej nisem imela, toda očitno sem potrebovala nekaj minut, da sem dojela, kaj se sploh dogaja.

 

Ker smo babice pogosto v skrbeh, da so vnuki zmeraj lačni, sem mu najprej seveda ponudila nekaj priboljškov. Ko zdaj razmišljam, zakaj sem pravzaprav začela pri hrani, ugotavljam, da verjetno zato, da bo to majceno bitje vsaj za trenutek pozabilo na svoje starše. Pa kaj mi je takrat bilo? Saj Liam tega ni potreboval, ob meni se je namreč počutil še kako prijetno.

Ker sem pred dobrim mesecem dobrodošlo sprejela novo stanovalko - majhno mucko, je bila tega dne prav ona Liamova najboljša »igračka«. Pa da ne bo pomote - ves čas sem pazila, da ne bi stopil nanjo in bil do nje agresiven, pa tudi, da ona ne bo poškodovala Liama. Smeha nam vsekakor ni manjkalo.

Ker je bilo tega dne zelo lepo in dokaj toplo vreme, sva se z Liamom odpravila še na sprehod. Opazovanje narave, poslušanje ptic, štetje avtomobilov in vonjanje tistih že posušenih cvetlic nama je pot obogatilo s srečo in navdušenjem. Čeprav vsega tega še ni povsem razumel, sem prepričana, da je na sprehodu zelo užival.

Dan sva izkoristila tudi za različne igre s kockami, branje pravljic, poslušanje glasbe, čiščenje hiše, igranje na preprosta glasbila, valjanje po tleh, skrivanje pod odejo in nenazadnje peko njegovega prvega kruhka. Kot se za prve počitnice pri babici spodobi. Ko sem ga opazovala, kako se moke, vode in kvasa sprva sploh ni upal dotakniti, sem se pošteno nasmejala. Ko sem ga vendarle pripravila do gnetenja testa, si je pomagal s svojo lopatko. Njegovi prvi kruhki so bili kmalu pečeni in seveda sva jih pri večerji tudi slavnostno poskusila.

 

Bolj se je približeval večer, bolj sem postajala utrujena. Vsa energija, ki sem jo s pridom pridobivala že tedne pred Liamovim prihodom, je počasi ugašala. Pa vendar me je čakal še cel večer z enoletnim vnukom.

V resnici se je takrat šele zares začelo pravo delo. In posebne priložnosti za najin odnos. Po večerji, umivanju v lavorju, pripovedovanju enostavnih pravljic, previjanju in cartljanju so najine vezi postajale še trdnejše. Z besedami je težko opisati, kako sva doživljala drug drugega in ob tem oba rastla. Rastlo je najino notranje bogastvo, najina iskrena ljubezen in čustva, ki sva jih doživljala drug ob drugem. Čutila sva se in učila oba.

Moja sreča in neskončna ljubezen do mojega vnuka Liama se je tega večera poglabljala tako močno, da enostavno nisem mogla zaspati, priznam. Ko sem legla zraven Liama, podoživljala ta čudovito preživet dan, poslušala vsak njegov gib in dihanje, me je vse to tako vznemirjalo, da sem se sredi noči enostavno mogla preseliti v svojo posteljo, vrata sosednje sobe pa pustila na stežaj odprta. Zaspala sem le za kakšno uro, nato pa že vstala in šla preverit, ali je Liam še vedno pokrit. Ali še diha. Ali mu je zares udobno. Na trenutke se mi je zdelo, da se mi meša. Ni kaj, to noč bom enostavno prebedela, sem razmišljala.

Danes, ko tako razmišljam za nazaj, zares ne vem, kaj mi je bilo, saj je to »moje nebogljeno bitje« v svoji posteljici spalo tako tiho, mirno in nežno vse do jutra oziroma dokler ni bil zajtrk na mizi. Čeprav sem bila vsa omotična od neprespane noči, sem se iskreno veselila najinega novega, s soncem obsijanega dne in trenutkov, ki jih bova preživela skupaj. Jaz in moj vnuk Liam.

 

Varstvo enoletnika, ki ima ves čas polno energije, ki ga zanima vse in želi biti povsod zraven, ki želi v roke prijeti vse tisto, česar ne sme, je zares vse prej kot enostavno. Zato priznam, da je en del mene komaj čakal na trenutek pomoči, da se bom lahko v miru umila in oblekla, nahranila domače živali, pripravila kosilo in ne nazadnje uredila tudi njega.

Toda vez, ki sva jo spletla v teh dveh dneh, je najin odnos naredila še močnejši, trdnejši in še bolj ljubeč. Kakovostno preživet skupni čas pa naju je še bolj povezal, zato lahko odkrito priznam, da so bile prve Liamove počitnice pri babici zame kljub veliki utrujenosti in skrbi za tako majhnega otroka nepozabne. Tako da se že veselim najinih naslednjih skupnih počitnic!

 


 

moderna babiModerna babi ali Mojca Cimerman je profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, sicer pa mama in babica, ki je skupaj s svojo hčerko ustanovila podjetje BOOST UP - digitalno agencijo za internetni marketing.

Več o njej najdete na njeni spletni Modernababi.si in na njeni Facebook strani.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

BLOG: Danes sem slaba mama
Slaba mama. Danes sem slaba mama. Zjutraj sem ti oblekla prvo stvar, ki mi je prišla pod roke, niti pogledala nisem ali ...
8
Smo za otrokove težave s spanjem krivi sta...
Nočno zbujanje otroka za nekatere družine pomeni resen problem. Še huje pa je, če otrok zvečer noče zaspati. To je za st...
7
Pomladno potepanje s kolesom
Pomlad prinaša toplejše sončne žarke. Vremenske razmere, primerne za gibanje zunaj, koristijo tako staršem, kot njihovim...
5
Z nežnostjo otroka ne moremo razvaditi
V strahu, da ne bi otroke pripravili k njihovi samostojnosti, jih velikokrat oropamo nežnosti. Preslišimo njihove klice ...
4



Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
Mama, otroci so bili mirni, dokler nisi pr...
Si že kdaj slišala od svojega partnerja: Otroci so bili ves dan dobri in poslušni, a ko so te zagledali, so se začeli je...