Seveda je treba poleg oblačil za vse vremenske razmere in morebitne naravne katastrofe s sabo vzeti tudi vse življenjsko nujne pripomočke. Ki se jih večino niti dotaknil ni.

/11 /11

Odkar sem mati, sem si večkrat predstavljala, kako luštno bo, ko bom šla s svojo družinico prvič na morje. Prepričana sem bila, da bom zaradi prestolonaslednikovega navdušenja, ki se je že dva tedna prej drl Molje, paca, paca!, vse skupaj še bolj intenzivno doživljala.

Spet se bom počutila tako kot takrat, ko sem bila otrok!

Spet bom mrzlično odštevala dneve do odhoda in ponoči ne bom spala. Spet bom med vožnjo na ves glas prepevala, na postojankah pa se mastila s fajn obloženimi domačimi sendviči.

In res je bilo tako. Z eno mičkeno razliko.

Res sem odštevala dneve do odhoda in se vmes mrzlično spraševala, kako naj "raztegnem" prtljažnik, zdaj ko imam poleg svojih 330 outfitov za sedem dni (na plažo potem tako ali tako ves čas nosim eno in isto oblekico, ki jo imam včasih oblečeno še zvečer) še goro oblačil za njegovo visočanstvo.

Seveda je treba poleg oblačil za vse vremenske razmere in morebitne naravne katastrofe s sabo vzeti tudi pripomočke, kot so trikrat preplačani Fredov obroč, pa rokavčke, če mu obroč slučajno ne bo všeč, pa posebne plenice za vodo, pa kopalke, če mu plenica ne bo všeč, pa neopren obleko, da ga sonce ne bo opeklo. Še kombinezon za primer slabega vremena bi najraje spakirala, pa ne vem, kam sem ga pospravila.

Seveda na koncu nismo uporabili nič od naštetega, saj se je gospodič odločil, da bo na morju ves čas tak, kot je prišel na svet.

In čisto zares sem vso pot na morje pela. A tudi to ni bilo čisto tako, kot sem si predstavljala. Ko že 17-tisočič zapoješ Kolesa na avtu se okol vrte, to petje ni več tako zabavno kot v otroških dneh.

Res smo se tudi mastili z domačimi sendviči. Toda seveda ne kot v mojih sanjarijah. Večina sendvičev namreč ni končala v želodčkih, pač pa pod sedeži, na sedežih in za sedeži, ki sem jih dan pred odhodom na morje tako ribala, kot da jih bo na meji preverila sama sanitarna inšpekcija.

No, če povzamem moje jamranje - še preden smo prišli v hotelsko sobo, sem bila bolj izmučena, kot če bi deset dni popivala in žurala v Zrčah. In "počivanje" se še sploh začelo ni!

Ko se je prestolonaslednik v nadaljevanju dneva nato še pokakal po belih hotelskih rjuhah, pri večerji v restavraciji razbil solnico, se plazil po promenadi in polizal vsak kamen, ki ga je zagledal, ter se pred vsakim štantom z igračami užaljen ulegel na tla in protestiral, ker mu nismo kupili še enega gasilskega avtomobilčka, sem za trenutek pomislila:

"A ne bi bilo bolje, če bi dopust preživeli kar doma, prestolonaslednika pa bi dali v vrtec? Tako bi imela nekaj dni vsaj osem ur na dan dopusta, kot se šika. Lahko bi spala, gledala nanizanke, kofetkala ..."

A teh misli sem se sramovala takoj, ko sem mistra predšolske trme prvič videla, kako je v vodi cvilil od navdušenja, zbiral in čuval kamne, kot da so bitcoini, in kako je osvajal prvo punco (imam na sumu, da ga je mikal samo njen sladoled). Takrat sem si rekla:

"Eh, počivala bom v domu upokojencev."

Pa kaj, če je pokakal posteljnino. Itak so cene hotela kljub koroni tako nabite, da naj nam kar lepo preoblečejo posteljo tudi desekrat na dan, če bo treba.

Pa kaj, če je razbil solnico v restavraciji. Natakar je bil nesramen, škampi pa niti približno tako sveži, kot je obljubljal.

In naj liže sladoled s tal in naj bo popackan, dokler ga v vsej umazaniji še prepoznam. Tudi meče naj se po tleh. Saj menda ne bodo začeli televizijskih poročil z novico Poglejte, kako umazana je bila na morju slovenska družina z nevzgojenim malčkom!

Že prvi dan mi je bilo jasno, da se na prvem morskem dopustu s prestolonaslednikom sicer ne bom niti malo spočila, bom pa dobila tono spominov za vse življenje.

P. s.: In med dopustom niti enkrat nisem spraševala strička Googla Koliko časa je lahko v morju 20-mesečnik?, Ali so v Jadranskem morju morski psi?, Ali se korona prenaša po morski vodi? in podobno. Zgolj to: Koliko bevande lahko popijem, če dojim?

Petra Skrivarnik je radijka, čveka in pripovedovalka zgodb, ki tekoče govori sarkazem. Pred nekaj meseci je začela svoje dnevne prigode in razmišljanja o materinstvu zapisovati na FB-strani Petra, Željkić in prestolonaslednik, kjer se skupaj s partnerjem Željkićem pogosto lotevata različnih tem z moškega in ženskega zornega kota.

Je mamica malemu zizoholiku, ki jo je materinstvo "nakuliralo". Po naravi Kraljica Drame in Miss Panike še sama ne more verjeti, da je prvo leto s potomocem preživela tako mirno. S svojimi zapisi želi nasmejati mamice, ki se tako kot ona vsak dan soočajo z različnimi preizkušnjami in zagatami materinstva. Sledite ji lahko na njeni Facebook strani.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.