Čuječnost pomaga otrokom razvijati čustveno odpornost, pozornost in umirjenost. Z enostavnimi vajami, rutino in knjigami lahko že zgodaj začnemo graditi temelje za bolj uravnoteženo odraščanje.
Čuječnost otroke uči, kako biti prisotni v trenutku, prepoznavati svoja čustva ter razvijati notranji mir, osredotočenost in čustveno odpornost.
(Foto: Freepik.com)
Danes živimo v hitrem svetu, kjer nas nenehno obkrožajo številni dražljaji in kjer je občutek preobremenjenosti vse prepogost. Tako je še posebej pomembno, da razvijamo sposobnost čuječnosti – tako pri odraslih kot tudi pri otrocih. Čuječnost je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga označuje prisotnost v danem trenutku. Ko smo čuječi, se osredotočamo na tukaj in zdaj, z odprtostjo in radovednostjo ter brez obsojanja. Gre za temeljno človeško veščino, ki jo imamo vsi, a ki jo moramo ozavestiti in vaditi, da potem začutimo njene pozitivne učinke.
Čuječnost se lahko učimo razvijati že v otroštvu, kar je izrednega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. Čuječnost otrokom namreč pomaga prepoznavati in uravnavati njihova čustva, krepi občutek varnosti ter izboljšuje pozornost in sposobnost osredotočanja.
Kako razvijati čuječnost pri otrocih?
Razvijanje čuječnosti se začne z majhnimi koraki, ki pa bodo hitro vodili do pozitivnih učinkov pri otrocih.
Prvi korak je modeliranje čuječega vedenja staršev ali vzgojiteljev in učiteljev. Otroci se največ naučijo z opazovanjem in posnemanjem odraslih. Če bodo odrasli vadili čuječnost, jo bodo tudi otroci lažje razumeli in posledično posnemali.
Čuječnosti se lahko otroci učijo tudi skozi različne igre čuječnosti – ena od osnovnih vaj pri urjenju čuječnosti pri odraslih je vaja z rozino, kjer se mora posameznik osredotočiti na občutek rozine med prsti, na njen vonj, izgled in kasneje okus in teksturo. Ta vaja se lahko izvede tudi z otroki, vključimo pa lahko katerokoli vrsto sadja. Druge preproste igre, ki urijo čuječnost, so tudi poslušanje sveta okoli sebe, kjer morajo otroci zapreti oči, prisluhniti zvokom okoli sebe in jih nato našteti, dihanje s pomočjo igrače, kjer si otroci na trebuh položijo plišasto igračko in potem opazujejo, kako se skladno z njihovim dihanjem dviga in spušča, ter kratke dihalne vaje.
Pomemben korak pri urjenju čuječnosti predstavljata tudi redna rutina in pa ustvarjanje tihega kotička za otroke. S prvo namreč vsakodnevno na kratko vadimo veščino čuječnosti, kar otroke umiri, z ustvarjanjem tihega kotička pa ustvarjamo varen prostor, kamor se lahko otrok umakne, ko potrebuje trenutek zase. Za ustvarjanje tihega kotička ne potrebujemo veliko – dovolj so že mehka blazina, kakšna plišasta igračka, risalni materiali.
Veliko vlogo pri razumevanju in učenju čuječnosti pa igrajo tudi knjige. Branje knjig o čustvih in čuječnosti pri otrocih, ki se tega šele učijo in ki raziskujejo svoja čustva in notranji svet, predstavlja odličen način za začenjanje pogovorov o njihovem doživljanju. V knjigi Bolj počasi – bodi tu, zdaj, ki je izšla pri založbi Morfem, so otroci povabljeni k raziskovanju trenutkov, ki jih ponuja narava. Nagrajena avtorica Laura Brand in ilustratorka Freya Hartas sta ustvarili zbirko zgodb, ki navdihujejo k umirjanju, čuječnosti in občudovanju drobnih čudes narave. Glavno sporočilo knjige je, da je pomembno, da se v trenutkih, ko nas preplavijo skrbi, ustavimo, zadihamo in povežemo z naravo. V teh drobnih trenutkih bomo namreč resnično našli srečo, veselje in radovednost.
O knjigi Bolj počasi – bodi tu, zdaj:
- Čarobne zgodbe: Potopite se v čudovite prigode, kot so zaposlene mravljice, ovratniška zvezdica in kolibri, ter odkrijte lepoto drobnih trenutkov.
- Čuječnost za otroke: Knjiga uči, kako ostati prisoten v trenutku in umiriti telo in misli – popolno za starostno skupino 6–8 let.
- Ilustracije, ki očarajo: Prekrasne ilustracije Freye Hartas oživijo zgodbe in spodbujajo radovednost ter ljubezen do narave.
Naj narava postane vaš učitelj. Odkrijte zgodbe, ki vas bodo upočasnile in popeljale nazaj k tukaj in zdaj. Uživajte v čudovitih trenutkih, ki jih ponuja vsak dan.

Pomembno je, da se otroci naučijo veščine čuječnosti in da se naučijo prepoznavati svoja čustva ter se nanje odzivati z razumevanjem, saj bodo tako lažje reševali konflikte, zgradili boljše medosebne odnose in razvili večjo čustveno odpornost. Čuječnost ni veščina, ki jo je potrebno usvojiti v čim krajšem času in ki bi jo lahko ocenili s petico ali enico – gre za veščino, ki se razvija počasi in ki se jo neguje z vsako igro, pogovorom, trenutkom prisotnosti in prebrano knjigo.
Promocijsko sporočilo
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: