/11 /11

ČAS Z OTROKI

Preživljanja skupnega časa je za marsikatero družino neuresničena želja, če ne celo «misija nemogoče«. Neredko se zgodi, da se družina v celem dnevu ne zbere skupaj ali pa je skupaj samo v jutranjem in večernem hitenju in urejanju. Z družbeno spremembo zaposlitve žensk je nastala ideja, da je za otroke bolj pomembno, da z njimi preživimo kakovosten čas, kot pa da so otroci preprosto z nami.
 
A otroci imajo največ od staršev, kadar smo z njimi. Ta čas je najdragocenejši. Biti skupaj, čutiti obstoj drugega bitja, njena/njegova čustva, misli, ustvarjanje tihe bližine in biti zraven ob razburkanih čustvih. Vse to je mogoče samo ob druženju. Lepo se je družiti z ljudmi, ki jih imamo radi. Ali drugače rečeno. Ko imamo nekoga radi, želimo biti z njim in preživljati čas z njim.
 
ČAS ZA DRUŽINO

Družino vzpostavljajo in določajo procesi, ki se dogajajo v njej. Skupni trenutki smeha, bližine, pogovori drug z drugim, gledanje televizije, ure branja pravljic, … In tudi vsi prepiri, trenutki besa in žalosti. Družino sestavljamo mi in odnosi med nami. Do odnosov pa lahko pride le, če imamo čas, da smo skupaj in da se družimo.
 
UČENJE

Ena izmed bolj napornih odločitev staršev je, da ukvarjanje z otroki pomeni tudi njihovo dodatno izobraževanje. Seveda je super sestavljati sestavljanko ali se igrati spomin, vendar le, če je to igra, ne pa trening spomina in poučevanje kombinatorike. Učenje se zgodi spontano, če pa se imamo fino in uživamo, pa še prej in učinkoviteje. Otroci radi spontano rišejo, oblikujejo, izražajo svoje občutke, ... Pedagoško vodene dejavnosti potekajo v vrtcu in šoli z usposobljenimi strokovnjaki in to je dovolj. Starši nismo dodatni popoldanski učitelji, ampak ljudje, ki želimo svoj čas preživeti s svojimi otroki. Sedemletnica, ki z očetom pospravlja drva, ali petletnik, ki pripravlja zelenjavo za juho, se nauči veliko veščin, potrebnih za življenje. To obvladajo marsikatere babice in tete, ki se jim o didaktiki niti sanja ne, z veseljem pa se družijo z otroki in klepetajo o rečeh, ki si jih lahko izmislijo samo možgani, polni domišljije in ljubezni.
 
HITENJE

V družinah pogosto preživimo največ skupnega časa pri urejanju sebe in doma. Jutranje oblačenje, zajtrk, priprava kosila, umivanje, ... Ta čas poskušamo kar se da skrajšati in hitimo z vsemi opravili. Kaj pa druga možnost? Med jutranjim oblačenjem dvoletnika poslušamo, kaj je sanjal ponoči? Ali z desetletnico poklepetamo o tem, ali se pajkice nosijo pod krilom. Seveda potrebujemo za kramljanje nekaj več časa in to pomeni kakšne četrt ure zgodnejše vstajanje. Enako je tudi zvečer. Hitimo z večerjo, s kopanjem, pripravljanjem torbe, da bo le dovolj časa za pravljice in bodo otroci ob primernem času v postelji. Lahko pa začnemo z večernimi rituali uro prej in v ta čas vnesemo dodaten smisel, dodano vrednost. Med večerjo lahko mirno klepetamo o dogajanju v vrtcu in službi. Med pripravljanjem šolske torbe bo sedemletnik nedvomno povedal več o šolskih vtisih, kot če ga o tem vprašamo neposredno.
 
Ko nam uspe (za)ustaviti hitenje in nervozo, dobimo čas, ki prinese mnogo, mnogo več, kot pa smo izgubili, ker ne hitimo.
 
POPOLDANSKE AKTIVNOSTI

Se kdaj resno vprašamo, zakaj preživljamo popoldneve z otroki tako, da jih samo razvažamo po različnih dejavnostih? Kaj imajo od tega, da se leto za letom učijo drugo vrsto plesa? Je zabavno? Učenje tujega jezika? Ali je kateri učitelj potrdil dober vpliv na šolsko oceno? Šport? Otroci imajo dolg in naporen urnik v šoli, pogosto tudi že v vrtcu. Veliko se učijo. Veliko je vodenih, organiziranih aktivnosti, največ takšnih, ki zahtevajo mišljenje, manj pa gibalnih. Tudi otroci današnjega sveta potrebujejo možnost igre, ki jo sami iznajdejo, ter druženje z ljudmi, ki jih imajo radi, predvsem z družino, s prijatelji, z vrstniki. Včasih pa potrebujejo otroci samo prazen čas – dolgčas –, da se umirijo in poiščejo svojo kreativnost.
 
Kaj če bi popoldanske dejavnosti omejili na eno, morda dve najljubši (ne najkoristnejši), po možnosti kar se le da blizu doma, da je mogoče iti s kolesom ali celo peš? Se izogniti hitenju in nervozi v avtomobilu in se istočasno nadihati zraka, pa tudi gumijasti škornji so lahko zelo zabavni. Obstajajo tudi velike številke. Glede na to, da otroci v šoli veliko presedijo, je najboljša popoldanska aktivnost kakršnokoli gibanje oz. šport. Saj ni nujno, da vsak otrok trenira kakšen šport, dovolj so že sprehodi in tudi igrišče ali oblikovanje snežaka je popolnoma dovolj. Še več pa je vredno, če te proste popoldanske trenutke doživimo tudi starši.
 
OPRAVKI

Vsaka družinska organizacija prinese s seboj mnogo različnih opravkov. Nakupi v trgovinah, opravki na pošti, tržnica, avtomehanik, ... Večina opravkov je za otroke zelo zanimiva. Sploh majhni otroci radi sodelujejo pri nakupovanju (kar je običajno najnapornejši del nakupovanja), starejši pa že napišejo sezname in raziskujejo med policami. Obiski raznih specializiranih trgovin so svojevrstna ekskurzija, ki to ni, saj je vzrok resničen (npr. pokvarjen družinski avto) in resen opravek dogovarjanja za vrsto in ceno popravila. Mnogi uradi in marsikatera trgovina so otrokom povsem neprilagojene. Pa kaj potem! Saj otrok ni treba nenehno zabavati in »skrbeti« za njih. Največkrat je popolnoma dovolj, da jih vzamemo s seboj. Da vidijo in doživijo resnični svet staršev, odnose z drugimi ljudmi, urejanje sporov, iskanje rešitve, jezo, nemoč, zadovoljstvo, …
 
VZETI SI ČAS

«Čas tako hitro mine!« pravijo stari ljudje in modri ljudje se tega pravočasno zavejo. V življenju so pomembni trenutki v sedanjosti. Čas tukaj in sedaj. Še posebej to velja za čas, ki ga namenimo otrokom. Otroci (pre)hitro (z)rasejo, se razvijajo, spreminjajo. Spremenimo navade, dnevno rutino, zmanjšajmo obveznosti, da bomo pridobili več časa za svoje otroke. Otrokom bo veliko pomenilo, naš življenjski tempo se bo umiril in odkrili bomo, koliko smo sami pridobili s časom druženja z našimi otroki, z našo družino.

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Marec 2009