|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Delo bo vedno, otroci pa bodo zrastli

Uredništvo Ringaraja.net, 3.9.2021
Ko pa pridemo do tega, da so stvari kaotično mirne, se zavedam, da čeprav si lahko za delo vzamem čas, izberem svoje otroke. Brez samoobtoževanja, brez dvomov in brez primerjave z drugimi ženskami.

image
FOTO: Freepik.com
/11


"Lahko bi mi ponudili napredovanje. Vodila bi manjšo ekipo in direktno poročala, zato bi bilo več stresa, ampak več plače. Kaj misliš o tem?" Neodločno sem začela pogovor o tem z možem, medtem ko sem stala pri kuhinjskem koritu.

Ustavil se je med igro z otroki in me pogledal. 

"Zakaj mi najprej ne poveš, kaj ti misliš o tem?" me je vprašal.

 

Njegov odziv me je presenetil. Nisem bila prepričan, da mu bo všeč ideja o več denarja ali o več stresa. Vendar sem bila prepričana, da bo izrazil svoje mnenje, na katerega se bom morala odzvati.

V 17 letih sva se naučila, da direktno poveva, kar je treba povedati.

"Mislim, da smo zdaj na dobrem mestu in v celotnem najinem odnosu nikoli nisva bila dobra v tem, da sva oba pod velikim stresom. S tvojo delovno obremenitvijo in stresom v zadnjem času se mi zdi slaba odločitev, da bi to zdaj dodala v mešanico. Čez leto ali dve zagotovo. Ampak zdaj mislim, da bi vsi trpeli," sem rekla.

Počasi je prikimal in bil tako presenečen nad mojim odzivom kot jaz nad njegovim. "Mislim, da imaš prav. Zdaj ni pravi čas."

In oba sva se vrnila k temu, kar sva počela prej. Razmišljala sem, da bi morala biti razburjena zaradi najinega pogovora. Ampak nisem bila.

 

PREBERITE TUDI: 15 slik situacij v starševstvu, na katere nas ni nihče pripravil

 

Najina dvojčka sta stara 16 mesecev. Rodila sta se v 33. tednu. V inkubatorju sta preživela mesec dni. Večji del svojega prvega leta življenja sta imela vneta ušesa, potem so se pojavile težave s pljuči - v bolnišnici smo bili kar trikrat.

Zdelo se mi je, da ju vedno samo vozim k zdravniku ali delam pozno v noč, da bi nadomestila dan, ko me ni bilo v službi. Tako dolgo nismo imeli celotne noči neprekinjenega spanca, da se sploh ne spomnim zadnjič, ko se je to zgodilo. Vendar sta zdrava. In srečna.

Na papirju ni bilo razloga, da ne bi razmišljala o tej hipotetični promociji. Preživeli smo najhujše. In to sem si zaslužila. V podjetju sem bila štiri leta. Vzpostavila sem trdne odnose. Pokazala sem jim, iz česa sem. Izpopolnila sem svoje sposobnosti in dokazala svojo vrednost. Med najtežjim letom v svojem življenju sem vložila veliko dela.

 

To je bila neverjetna priložnost in morala bi si jo želeti.

Ampak si je nisem.

In tisti del mene, ki si je želel dosežke, ni vedel, kaj naj si misli o tem dejstvu.

 

PREBERITE TUDI: Duhovito pismo nenaspane mame!

 

Današnji dan se je začel z moževim alarmom ob 5:15. Težki koraki in težke veke, medtem ko se opotekam pod tuš, preden pride na vrsto kava, zdravila in da nekaj pojem, dokler lahko. Ker ob 6 se bo začel Eli oglašati v svoji posteljici in klicati, da je lačen.

Včasih se mu pridruži tudi Sam, danes pa se je samo kotalil po svoji posteljici in čakal, da prižgem luč in pojem: "Baby, baby ... my small boys." Sploh ne vem, od kod to, ampak tako začnemo vsak dan skupaj. Vrtita se po postelji, poskušata vstati, nato pa skačeta. Vsakega posebej poljubim in se poskušam spomniti, koga sem včeraj najprej preoblekla, da lahko danes zamenjam.

Očka se nam pridruži, potem ko je nalil mleko, ravno v času, da pomaga obleči golega otroka, do katerega še nisem prišla. Zajtrk prihaja z glasbo. Alexa igra Justina Timberlakea ali nekaj pop mešanice, fanta pa plešeta na svojih otroških stolih - se hihitata ob naših norčijah, medtem ko poskušava v njuna usta spraviti še en grižljaj, na hitro popijeva kavo, spakirava kosilo in zamenjava čisto posodo za umazano.

Petinštirideset minut po tem, ko sem prižgala luč v njuni sobi, smo v avtu in na poti v vrtec. Včasih s kuhinjskim priborom ali glavnikom v roki. Včasih v solzah, ker mama ne dovoli, da bi s seboj vzela ponev.

Šele ko sem na parkirišču pred službo, se ustavim in zadiham. Dve uri in pol sem že budna in delovni dan se še sploh ni začel. Ko hodim proti pisarni, se spet spomnim ideje o napredovanju in moji pripravljenosti, da jo tako enostavno zavrnem. Vse tukaj je v nasprotju z vsem, kar vem o sebi. Nenehno si postavljam vprašanje ... Toda ali si tega res ne želiš? Ali si prepričana?

Odmeven odgovor mojega srca je: "Da. Da, sem."

 

PREBERITE TUDI: Zakaj so mame čarobna bitja?

 

In prvič se zavedem, da me je materinstvo resnično spremenilo.

Večino prvega leta njunega življenja sem si govorila, da sem še vedno ista oseba. Razmišljala sem, da ko pridemo čez najhujše, bo spet čas za pisanje in branje ter moje rituale.

Ko pa pridemo do tega mesta, kjer so stvari kaotično mirne, se zavedam, da čeprav lahko naredim prostor za te moje stvari (in v nekaterih pogledih to počnem), izberem svoje otroke. Brez samobtoževanja, brez dvomov in brez primerjave z drugimi ženskami.

 

V tem obdobju njihove rasti in razvoja, ko bom postavila temelje za preostanek njunega življenja, sem se odločila, da bom svoj um in energijo vložila v uživanje v teh trenutkih in ne bom hitela z njunim uspavanjem, da bom lahko prej prišla do računalnika.

Učila ju bom, se učila od njiju in se smejala z njima. Konec dneva bom izčrpana padla v svojo posteljo, in vedela, da sem dala vse od sebe, in vedela, kakšne so moje osebne meje v tem obdobju.

 

Za ta kratek čas, ko sem njuno vse, bom pustila tisto drugo različico sebe. Ker sem prepričana, da se bova vzdolž poti zopet nekje srečali.

 

Vir: Mother.ly

 

PREBERITE TUDI: Sin, nisem naredila domače naloge namesto tebe

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

9 značilnosti otrok, rojenih oktobra
Če imate doma oktobrčka, ima veliko možnosti, da postane predsednik. To je 9 skupnih značilnosti otrok, rojenih oktobra....
7
Preproste ideje za okraske za noč čarovnic
V članku preverite, kako izdelati netopirčke iz gumbov, antistresne buče iz balonov, strašne oči na vratih in prijazne d...
6
Norice ali vodene koze
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...
5
Intervju z Andrejo Medvedič
Andreja Medvedič je mama, uspešna poslovna ženska in lastnica Sense Wellness cluba. S sinkom in možem je že veliko p...
4



Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
Trmasti otroci so uspešnejši in bogatejši
Ko se otrok z vami bori na vse načine, ima izpade trme in vas nikakor ne upošteva, bo verjetno v življenju postala zelo ...




Oskar, Adam, Izak ali Manuel
TLF

Katero ime bi izbrali za sina?

Oskar (17%)

Adam (5%)

Izak (15%)

Manuel (9%)

nobeno (54%)

vseeno (1%)


Število vseh glasov: 551

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!