Ko je vsak iz svoje strani obremenjen, je skupen čas, v katerega ni vključeno delo, zlata vreden. Osebni arhiv Antea Bitenc

/41 /11

Prikupno družino Bitenc lahko spremljamo na Instagram profilih Antee in Uroša, ki delata v medijskem svetu – Uroš je video producent na Radiu 1, Antea pa je urednica oddaje Vau na Planetu. V intervjuju smo s simpatičnim parom govorili o ljubeči zvezi, o tem, kaj se spremeni, ko pride otrok in kako je z žensko energijo.

Kakšen je vajin recept za to, da družina deluje?

Recepta ni, pri nas prisegamo na skupaj preživet čas in pogovor. Ni nujno, da ves čas hodimo naokoli, skupaj pogledamo tudi kakšen film, skuhamo, pojemo, gremo na sprehod s psi. Čar je v malenkostih. Sploh, ko je vsak iz svoje strani obremenjen, je skupen čas, v katerega ni vključeno delo, zlata vreden.

Kaj želita, da se Ula od vaju nauči?

Želiva predvsem, da se bo znala boriti zase, biti samostojna in če ji le uspe, svojo moč in samostojnost izražati tudi skozi prijaznost in empatijo. Ampak ne preveč, hehe. Realno pa samo, da najde pravo mero vrednot, ki ji nekaj pomenijo. Najpomembneje meni osebno je, da si bo zaupala.

Družino ves čas lahko spremljamo na vajinih Instagram profilih – kako sta se odločila za to, da z vsemi delita skupne trenutke?

Mislim, da to ni bila zavestna odločitev. To je kar nekako prišlo in se razvilo. Šele kasneje sva potem imela debate o tem, do katere mere objavljati in do katere ne. Jaz priznam, imam trenutno malce pavze, ker je bilo na neki točki preveč vsega, ampak mi je vseeno to lepo. Predvsem pa deliva neke stvari zato, ker rada .. kot praviva .. #širivaljubezen.

Tudi vajina zveza izgleda zares ljubeče – kako uspeta to ohranjati kljub "zaposlenosti v življenju"? Imata kakšen skriti recept?

Najina veza izgleda ljubeča, ker tudi je ljubeča. Daleč od tega, da midva nimava težav. Veliko jih je, ampak imava vseeno sama pri sebi tako razčiščeno, da si stvari poveva in jih predebatirava in rešiva. Včasih je to lažje, včasih je težje. Včasih gre hitro skozi, včasih se vleče kot megla. Ampak rezultat na koncu pa je vedno isti - iz vsake izkušnje skupaj močnejša. Brez obsojanj in pričakovanj. Sprejemanje.

Kako se spremeni partnerstvo, ko pride otrok? Kaj je pomembno takrat, da partnerstvo obstane?

Antea: Spremeni se kar precej, sploh pri meni se je v začetnih mesecih, ko je bila moja samozavest na nuli. Takrat je bilo težko. Ampak vedno in povsod bo pravi odgovor, pogovor. Verjamem, da bi nama velikokrat bilo težje, če ne bi šla čez sebe in se o stvareh pogovarjala. Sliši se enostavno, pogovor. Pa ni. Sploh, ko se še sam malce odkrivaš in spoznavaš in tudi kriviš za neke stvari, ali pa si nočeš priznati. Delo na sebi in pogovor. Nikoli te partner ne more osrečiti. Partner s tabo samo deli srečo. Najprej moraš delati sam na sebi in midva oba delava na sebi in posledično lahko tudi rasteva skupaj.

Uroš: Težko je opisati, kakšne so spremembe, samo vem, da so. Otrok je tvoje ogledalo in ima izredno moč, tako da mogoče bi lahko rekel, da sem veliko več stvari opazil na sebi, ki sem jih želel spremeniti oziroma nadgraditi. Odnos z Anteo pa je seveda iz noro zaljubljenega prerastel v ljubečega, zaupanja vrednega. Kot steber. Čez veliko ovir sva šla in verjamem, da še bova, ampak rasteva.

Antea, oddajaš veliko ženske energije. Kako pomembna je ta energija v svetu, v partnerstvu, v službi?

Huh, o tej temi sem že velikokrat razmišljala, sploh ker sem mnogokrat prav zaradi te energije imela ogromno zapletov, predvsem v službi. Ker sem bila obtožena, da jo imam. Dokler nisem spoznala, da to ni nekaj, kar moram zatirati, ampak je nekaj, kar moram oddajato. Ženske imamo to moč in je nesmiselno jo zatirati. In ko sem to enkrat sprejela, sem spremenila perspektivo na mojo ženskost in se mi je začelo obrestovati. Sploh v partnerskem odnosu. Si dovolim biti ženska, ženstvena, čustvena. To je naš dar. Tudi na zunaj si je ne bojim več pokazat, ker bi se nekdo v to obregnil. Ali me sprejmeš, ali me ne. Odločitev vsakega posameznika.

Mame večkrat pozabimo biti ženske.

Ja, to je velikokrat res. Ko postaneš mama, si osredotočena samo na obstoj tega bitjeca. Vsaj dokler ni dovolj samostojen. Kar je normalno. Je pa tudi prav, da se po nekem obdobju začneš ponovno iskati, ker potem se pa res lahko zgodi, da se pozabiš, da pozabiš biti ženska in potem je še težje.

Še hiter nasvet za konec: kaj naj nas vodi v tem času, ko se zdi, da se vse spreminja?

Sprejemanje. Spremembe prihajajo, brez dvoma, to je dejstvo. Upiranje spremembam je nesmiselno. Lahko jih sprejmemo in iz sebe in zase potegnemo najboljšo verzijo scenarija ven.