Končno! Prišel je čas, ko se spet lahko s kolesom odpeljem do mesta. Trikrat hura za otroški sedež za na kolo!
Je že res, da se je ob majhnem otroku potrebno odpovedovati nekaterim aktivnostim, ki smo jih imeli, preden smo postali družina. Ampak, Gaj raste in možnosti, da bo spet vse po starem, le z novim družinskim članom, je vedno več.
Kako osvežujoč občutek, da lahko končno spet začnem uporabljati svoje 'novo' kolo, ki sem ga od svojih najbližjih prejela za trideseti rojstni dan. Zaradi moje nosečnosti in malega dojenčka, ga je več uporabljal Matej kot jaz, te dni pa je končno napočil čas, ko se spet lahko usedem nanj in se odpeljem v mesto. Naš fantek je star že dobro leto in pol in prišel je čas, ko se lahko skupaj odpeljemo na potep.
Ko je Gaj videl, kaj se mu obeta, je bil navdušen. V pričakovanju se je usedel na svoj novi, malenkost višji sedežek in čakal, da se bomo premaknili. O ne, mali fantiček, preden se odpeljemo bo potrebno dati na glavo čelado. »Ne, ne, ne! Don, don!« (prevod: Ne, nočem čelade, dol z njo) je na vse grlo protestiral Gaj. A nič ni pomagalo. Tokrat sva bila midva z Matejem bolj vztrajna. »Čisto počasi pelji naprej, jaz pa mu bom medtem namestil in pripel čelado,« mi je svetoval.
Precej v dvomih, s skrbjo, da ne prestrašim malega fantka, sem poslušala njegovega očka. In glej ga zlomka. V naslednjih dveh metrih je bila čelada pripeta, Gaj pa se je že zadovoljno oziral okoli sebe. Pravzaprav je bil kar takoj za akcijo. Ko sva se pripeljala do glavne ceste, je že imel svoje zahteve: »Din don. Tam,« me je usmerjal, kam naj peljem.
Tako smo se dve leti po tem ko sem dobila v dar kolo, prav tako na moj rojstni dan, vsi skupaj odpeljali proti mestu, mimo cerkve, čez center, še malo naprej in nazaj proti domu. Vsi trije smo se navdušeno »izkrcali« s svojih koles in navdušeno ponovili vajo še naslednji dan.
Začelo se je novo poglavje. Ponovno smo postali za eno stopnjo bolj mobilni, kar mi je zelo všeč. Obožujem gibanje in kljub praktičnosti avtomobila bolj navijam za mestno vožnjo s kolesom … do nadaljnjega, ko se bomo tja odpravili kar peš.
Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,
lahko preberete v Mamičinem kotičku.
Preberi še:
Pomladno potepanje s kolesom
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
IGRA je najpomembnejše DELO otroka!
Z igro otrok spoznava svet. V igri se otrok pripravlja na življenje. In to je najpomembnejše delo otroka.
12
Izštevanke (1. del)
Koliko izštevank obstaja? Veliko, bi verjetno vsakdo odgovoril. Ko pa se moramo na hitro eno spomniti pri igri, pa se na...
6
7 idej za izvirne božično-novoletne voščil...
Za te voščilnice ne boste potrebovali ne veliko ročnih spretnosti, ne veliko pripomočkov. Pa vendar boste nad rezultatom...
6
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
5