|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Evropski teden mobilnosti 2012

Uredništvo Ringaraja.net, 17.9.2012
V Sloveniji ima vsak drugi prebivalec osebni avto oz. vsako gospodinjstvo 1,3 avta. Večino prevoza zato opravimo z osebnimi avtomobili in precej manj z avtobusi in z vlaki.

image
/11



Letošnji evropski teden mobilnosti, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom, bo zaznamovan s sloganom “Prava smer je gibanje”.

 

Sam slogan ne govori o fizičnem premikanju, kakor bi na hitro lahko sklepali, temveč v sebi skriva globlja dejstva, predvsem ta, da želimo živeti v mestih s čistim zrakom, z manj hrupa, kjer je kakovost življenja večja. In to so smeri, v katere se želimo premikati, in na katere letošnji teden mobilnosti opozarja.

 

Vsako leto v evropskem tednu mobilnosti sodeluje več mest iz najrazličnejših držav Evrope. V preteklem letu je tako sodelovalo kar 2.268 evropskih mest, največ iz Španije (764) in Avstrije (466). Iz Slovenije je bilo vključenih 31 mest, od glavnega mesta pa vse do najmanjših krajev, kot so npr. Vransko, Apače, Gorje in Makole. Tudi v letošnjem letu bo sodelovalo kar nekaj mest iz Slovenije, mestna občina Ljubljana pa bo v sklopu tedna mobilnosti organizirala množični ples na Kongresnem trgu.

 

Najcenejši, najhitrejši in najmanj za okolje obremenjujoč prevoz po širših mestnih središčih predstavlja vožnja s kolesom. V letu 2011 je tako v našem glavnem mestu začel delovati samopostrežni sistem izposoje koles, imenovan »bicikelj«, ki ga vedno pogosteje uporabljajo tako domačini kakor tudi turisti. Že drugič zapovrstjo pa v okviru mednarodnega projekta vožnjo s kolesom po Ljubljani s pomočjo GPS napravic in prostovoljcev raziskuje Urbanistični inštitut RS. Več informacij najdete na http://kolo.uirs.si/.

 

V mestnih središčih poleg kolesarjev še vedno poteka tudi intenzivni promet z osebnimi vozili in javnim mestnim potniškim prometom, ki močno onesnažujeta naše ozračje z izpusti toplogrednih plinov. Slovenija mora glede na zahteve Kjotskega protokola v obdobju 2008-2012 zmanjšati količino izpustov toplogrednih plinov v povprečju za 8 % glede na izhodiščne količine izpustov iz leta 1986.

 

V letu 2010 je bila količina izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji za 3,5 % manjša od izhodiščnega leta oz. še vedno za več kot 4 % večja od postavljenega cilja. Največ izpustov toplogrednih plinov je izviralo iz sektorja energetika (81,8 %), kamor prištevamo tudi promet.

 

Izpusti ogljikovega dioksida so se tako od izhodiščnega leta 1986 do leta 2008, ki predstavlja trenutni vrh izpustov ogljikovega dioksida, v prometu zvišali za več kot 200 % oziroma za več kot 4.000 Gg. Po letu 2008 so izpusti začeli upadati in tako so se do leta 2009 zmanjšali za več kot 14 %, v naslednjem letu pa še za dober odstotek. Glede na emisije ogljikovega dioksida so emisije drugih toplogrednih plinov (metan, didušikov oksid itd.) v prometu zanemarljive.

 

Skupna količina izpustov toplogrednih plinov iz prometa se v EU-27 skorajda ne spreminja in znaša nekaj manj kot milijon ton ekvivalenta CO2. Med državami članicami EU-27 je v letu 2010 največ izpustov toplogrednih plinov na področju prometa proizvedla Nemčija (skoraj 17 %), sledila je Francija z dobrimi 14 % ter Italija in Združeno kraljestvo s slabimi 13 %. Slovenija se je z manj kot 1 % izpustov toplogrednih plinov v prometu uvrstila med manjše proizvajalke teh plinov na tem področju. Manj kot 1 % izpustov v prometu so poleg Slovenije zabeležili še v Estoniji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Cipru, Slovaškem in v Bolgariji.

 

Javni linijski potniški prevoz po cestah in železnicah

 

Uporaba cestnega javnega linijskega potniškega prevoza (t.j. prevoz, ki ga opravljajo prevozniki s pogodbo o koncesiji in opravljajo javni linijski prevoz na najmanj petih linijah) z leti upada. V letu 2011 je bilo število prepeljanih potnikov že za 44 % nižje kot v letu 2002. Tako je bilo leta 2011 v cestnem javnem linijskem potniškem prevozu prepeljanih le 32,4 milijona potnikov.

 

Nasprotno pa se je železniški potniški prevoz z leti rahlo povečeval do leta 2010, v letu 2011 pa je nekoliko upadel. V primerjavi z letom 2002 je bil v letu 2010 višji za 11 %, v letu 2011 pa za 8 %. V železniškem potniškem prevozu je bilo tako v letu 2011 prepeljanih 15,7 milijona potnikov, kar pa kljub vsemu predstavlja le slabo polovico potnikov, prepeljanih v cestnem javnem linijskem potniškem prevozu.

 

Obseg potniškega prevoza merimo tudi s potniškimi kilometri. Potniški kilometer predstavlja prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra. Slovenski nacionalni prevozniki so v kopenskem javnem prevozu v letu 2011 opravili skoraj 1,5 milijarde potniških kilometrov:

 

702 milijona potniških kilometrov v cestnem javnem linijskem prevozu; to je 341 potniških kilometrov na prebivalca;

773 milijonov potniških kilometrov v železniškem prevozu; to je 376 potniških kilometrov na prebivalca.

 

Prevoz z osebnimi avtomobili

 

Sorazmerno z upadanjem cestnega javnega potniškega prevoza se število registriranih osebnih avtomobilov povečuje. Od leta 2002 do leta 2008 je število registriranih osebnih avtomobilov strmo naraščalo (leta 2008 jih je bilo za 17 % več kot leta 2002), po letu 2008 pa se je rast nekoliko umirila (leta 2011 jih je bilo za 2 % več kot leta 2008), kar je najverjetneje posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu. V letu 2011 je bilo v Sloveniji tako registriranih 1,07 milijona osebnih avtomobilov, kar v povprečju pomeni, da ima vsak drugi prebivalec osebni avtomobil ali da ima vsako gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila.

 

 

V letu 2009 so imeli največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev v Luksemburgu, kar 678. Povprečje osebnih avtomobilov med državami EU-27 je bilo 473 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Med državami, ki so se uvrstile nad povprečje EU-27 glede števila osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, so poleg Luksemburga še Italija (606), Ciper (579), Malta (568), Avstrija (522), Finska (521), Slovenija (517), Nemčija (509), Litva (506), Belgija (483), Francija (482) in Španija (480). Najmanj osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev so v letu 2009 imeli v Romuniji, le 197.

Slovenija se je torej s 517 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev v letu 2009 uvrstila nad povprečje držav EU-27.

 

 

 

Potniški kilometri na ozemlju držav EU-27

 

Razpoložljivost podatkov o potniških kilometrih, opravljenih z osebnimi avtomobili in avtobusi na ozemlju posameznih držav EU-27, je skromna, metodologija zbiranja teh podatkov pa ni popolnoma usklajena. Vseeno pa iz podatkov lahko razberemo, da je odvisnost prebivalcev od uporabe prevoza z osebnim avtomobilom precej večja od uporabe železniškega ali avtobusnega prevoza.

Podatki za EU-27 kažejo, da je bilo največ potniških kilometrov z osebnimi vozili opravljenih v Franciji (724 milijard leta 2009) in Združenem Kraljestvu (678 milijard leta 2005). Število potniških kilometrov, opravljenih z avtobusi, pa je bilo najvišje v Španiji (61 milijard leta 2008), Franciji (49 milijard leta 2009) in Združenem Kraljestvu (48 milijard leta 2005). V Sloveniji je bilo v letu 2009 in podobno tudi v letu 2010 opravljenih skoraj 26 milijard potniških kilometrov z osebnimi avtomobili in 3,2 milijarde potniških kilometrov z avtobusi v rednem in izrednem prevozu, ne glede na državo, v kateri so bila vozila registrirana.

 

Še drugačno sliko pa kažejo podatki o potniških kilometrih na prebivalca:

 

V EU-27 je bilo, po zadnjih razpoložljivih podatkih, v letu 2007 v železniškem prevozu opravljenih približno 798 potniških kilometrov na prebivalca. Med 2004 in 2009 se je uporaba železniškega prevoza na prebivalca povečala v 15 državah, največ v Estoniji (30 %), Luksemburgu (28 %) in na Švedskem (27 %). V Sloveniji se je v enaki primerjavi uporaba železniškega prevoza na prebivalca povečala za 7 %. V Romuniji in na Madžarskem pa je uporaba železniškega prevoza na prebivalca upadla za 28 % oz. 22 %.

V Sloveniji je bilo v letu 2009 z osebnimi avtomobili opravljenih skoraj 12.600 potniških kilometrov na prebivalca, kar nas postavlja na prvo mesto med vsemi državami članicami EU. Vendar je tu treba poudariti, da so upoštevani potniški kilometri, ki so jih opravila tako domača kot tudi tuja vozila na ozemlju Slovenije. Veliko število potniških kilometrov na prebivalca so zabeležili tudi na Finskem (12.078 potniških kilometrov na prebivalca leta 2009), v Združenem kraljestvu (11.293 leta 2005), v Franciji (11.246 leta 2009), na Danskem (11.147 leta 2008), v Litvi (10.763 leta 2009), na Švedskem (10.739 leta 2009) in v Belgiji (10.397 leta 2008).

Največ potniških kilometrov na prebivalca, opravljenih z avtobusi, so zabeležili v Estoniji (1.987 potniških kilometrov na prebivalca leta 2009), na Madžarskem (1.984 leta 2008), v Belgiji (1.910 leta 2008) in v Sloveniji (1.561 leta 2009), najmanj pa na Nizozemskem (361 leta 2006) in v Romuniji (596 leta 2009).

 

V društvu Focus za trajnostno mobilnost skozi vse leto

 

V društvu za sonaraven razvoj Focus ob začetku Evropskega tedna mobilnosti opozarjajo, da bi trajnostno mobilnost morali imeti v mislih skozi vse leto. S trajnostnimi načini potovanj namreč povečamo kakovost bivanja, torej zmanjšamo negativen vpliv na zdravje, okolje, podnebne spremembe in družbo, so zapisali.

 

Opozarjajo, da bi bilo treba besede v prid trajnostni mobilnosti in aktivnosti, izrečene v času Evropskega tedna mobilnosti, čim prej prenesti v vsakdanjo prakso. "Dejstvo je, da je promet postal eden ključnih okoljskih in posledično zdravstvenih ter vse bolj tudi ekonomskih in socialnih problemov," so zapisali.

 

Vir: Statistični urad RS

22. marec, svetovni dan vode
Pred vrati je svetovni dan vode, ki osvešča ljudi po vsem svetu o pomenu vode za življenje in hkrati poziva k skrbnejšem...
3
10 najbolj ogroženih živali na svetu
London - WWF (World Wide Fund) je pripravil seznam desetih najbolj ogroženih živali na svetu. Na vrh seznama se je uvrst...
3
Kako vzgojiti sočutnega otroka?
Reciklirajte ljubezen in ne pozabite da se množi, ko se deli :). Naučite otroke skrbeti za OKOLJE.
3
Plastične vrečke
Plastične vrečke veljajo danes za enega najbolj izrazitih znakov potrošništva na svetu. Naučimo naše najmlajše, da je up...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Kako svetijo kresničke
Nekateri jim šaljivo pravijo "komarji z lučko". V poletni noči pogosto razsvetljujejo travnike in pričarajo naravn...
Zbirka knjig o treh čarovnicah
photo
Zbirka treh čarovniških knjig za otroke postavlja v ospredje tri najstniške sestre – Taro, Laro in Saro – s čarovniškimi...




dobri možje
Lelly28 RR

Kdo pri vas doma nosi darila v decembru?