/11 /11

Triletna svetlolaska je očarala mojega sinka. Z Gajem sta se spoznala v kampu na morju. Bila je naša soseda. Precej hitro sta se ujela in Gaj je užival v njeni družbi.

Živa je rada prišla k nam na obisk. Še posebej so ji bile zanimive Gajeve igračke. Všeč mi je bilo, ko sem ju opazovala pri igri, pri čemer sem sodelovala tudi sama. Da sta se otroka lažje sporazumela, sem bila jaz v vlogi prevajalke »gajščine«.

Združile so ju igrače

Mala prijateljčka sta najbolj uživala, ko sem jima napolnila »šprickote« z vodo. To je bilo mokrih plenic in vriskanja. Cesto je prevzelo vsesplošno otroško veselje. Seveda sva bila tudi z Matejem deležna kakšnega vodnega curka, kar naju je nadvse zabavalo. Poleg šprickotov se je mladi »parček« rad zabaval tudi s podajanjem žogice. Vse dokler ni Gaj odkril, da ima prijazna soseda teniški lopar. Takrat je bilo te igre konec, zanimiv je bil le še lopar. In ker je bila deklica nekoliko starejša od mojega fantiča, je prevzela vlogo teniške učiteljice. Prav zabavno ju je bilo opazovati, kako sta nerodno držala lopar in udarjala žogico: „Tenisi,“ je bil navdušen Gaj.

Zakaj?

Deklica v obdobju »zakaj-ev« je imela veliko pametnih otroških vprašanj. Ne le glede igrač, temveč tudi glede nege malčka. Previjanje plenic in namen tega opravila ji je bila nadvse zanimiva tema. Tako se zadnje dni našega dopusta nismo le igrali. Dolgolasi sosedi smo dovolili, da je radovedno opazovala našo skrb za Gajevo nego. Poleg tega je sodelovala pri oblačenju, enkrat pa je pomagala celo pri zapenjanju pleničke. Prava mala pomočnica, vam povem.

Prisrčno slovo

Dnevi so minevali in Gaj se je že kar precej navezal nanjo. Kadar je ni bilo zunaj, je hodil okrog prikolice in jo klical: „Ia, Ia.“ Srčno se je razveselil in široko nasmehnil vsakokrat, ko jo je zagledal.

Prav posebna čustva je pokazal tik pred odhodom. Vedel je, da gremo domov in komaj je čakal, da spet vidi babico in dedija. Kljub temu pa se je želel posloviti od svoje prve simpatije. Kako posrečen je bil, ko se je nerodno prestopal in jo zaljubljeno gledal. Hotel jo je objeti za slovo, pa mu je bilo preveč nerodno. Mali pleničar se je usedel poleg svoje simpatije na stopnico pred vhodom in jo še vedno prijazno gledal. Tako kot je zanj značilno, kadar nekaj komaj čaka, se je popraskal po glavici za ušeski. Preden smo naložili še zadnje stvari v avto in se odpeljali domov, pa jo je Gaj kot pravi kavalir nežno pobožal po glavici - tako prisrčno kot to znajo le otroci s plakatov.

Zaključek počitnic

Po simpatičnem slovesu smo se odpravili na naše zadnje dopustniško doživetje. Izbrali smo mesto s prečudovito »rivo« ob kateri smo občudovali morske orgle in solarni sistem. Uganete, po katerem mestu smo se potepali?