Pustite otroku, da izrazi vse svoje občutke. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Vstop v vrtec je še toliko bolj zahteven, če gre za 11-mesečnega dojenčka, ki mu enostavno ne moremo razložiti, zakaj bo sedaj nenadoma za toliko ur ločen od mame.

Mamina stiska je upravičena

Večina mam pred otrokovim vstopom v vrtec doživlja lahko tudi močno čustveno stisko: Bodo v vrtcu znali dobro poskrbeti za mojega otroka? Kaj pa, če bo otrok jokal in ga nihče ne bo znal potolažiti? Le kaj si bo mislil moj otrok, da sem ga zapustila? ... Če mamo s takšnimi skrbmi odpravimo, da naj ne komplicira in že enkrat spusti otroka od sebe, ji s tem prav nič ne pomagamo, temveč le dodamo še eno skrb - očitno sva z otrokom preveč navezana in nama bo sedaj zato še težje.

Pa ni treba, da je tako. Tudi otroci, ki so na mamo varno in močneje navezani, lahko uspešno speljejo proces separacije od mame. Seveda se mora mama svoje stiske najprej zavedati in se o njej pogovoriti z odraslimi ljudmi, ki jim zaupa. Tudi z vzgojiteljico, ki ji bo po pogovoru zagotovo lažje zaupala in se tako dodatno sprostila.

PREBERITE TUDI: Copati za v vrtec - nasveti fizioterapevtke

Priznajte otrokovo izgubo

Čeprav drži, da otrok čuti svojo mamo oziroma pri vstopu v vrtec z njo sodelujejo tako, da izraža tudi njene skrite strahove, je treba poudariti, da ne glede na to, kaj čuti mama, vstop v vrtec za otroka predstavlja realno izgubo. Če je pred vstopom v vrtec imel mamo skoraj ves čas na voljo in je njegovo življenje večinoma potekalo le v poznanem in varnem domu, se z vstopom v vrtec vse to drastično spremeni. Ni čudno, da otrok protestira in se brani vstopa v neznani svet.

Predstavljajte si, da nenadoma pride nekdo in vam celoten ritem življenja čez noč obrne na glavo - moža namesto vsak dan po novem vidite le enkrat na teden, vi pa morate vsakih 14 dni živeti daleč od doma, kjer vse drugače kot doma. Zagotovo bi tudi vi protestirali.

Zato je pomembno, da se starši zavedamo, da ima otrok pravico žalovati za prejšnjim načinom življenja in naš cilj ne sme biti, da vstop v vrtec mine povsem brez solz in kot da se ni nič zgodilo. Če namreč starši težko prenašamo otrokovo stisko, je otrok navidez ne bo izrazil oz. bo z nami pač sodeloval, njegova resnična izguba pa se bo pokazala drugje: z večjo jokavostjo in oklepanjem mame popoldne, pa tudi pogostejšimi boleznimi. Otrok v vrtcu namreč ne zboli pogosteje zato, ker je obkrožen z več virusi, temveč zato, ker se mu zaradi čustvene stiske poslabša imunski sistem.

Vzdržite otrokove občutke

Zato je tako zelo pomembno, da mama ob vstopu otroka v vrtec zmore ne le sprejeti lastne strahove in se z njimi soočiti, temveč da zmore tudi vzdržati otrokove občutke žalosti, pogrešanja, strahu, jeze in druge neprijetne občutke čustvene frustracije.

Vzdržati otrokove občutke pa ne pomeni le to, da otroka pač pustimo, da se zjoka, temveč da smo mu zmožni priznati vse občutke, ki jih čuti, brez da bi jih poskušali zanikati, jim zmanjšati pomen ali preusmeriti pozornost.

Da smo torej zmožni začutiti otrokovo stisko brez da bi se tudi sami utapljali v tem strašnem svetu brez domače varnosti in mamine ljubezni, v svetu žalosti, v katerega otrok prvič vstopa tako intenzivno. Da smo torej vsaj mame sposobne videti preko teh težkih občutkov v bolj varno, sproščeno, ljubečo in celo zabavno prihodnost v vrtcu.

PREBERITE TUDI: Prvič v vrtec - Mamini strahovi

Gradite odnos z osebjem v vrtcu

Ko otrok začuti, da je mama znotraj sebe sproščena, saj zaupa, da bo otrok zmogel prenesti ločitev od mame in da bodo druge odrasle osebe znale poskrbeti za otrokove temeljne potrebe, se tudi otrok lažje sprosti in začne veseliti nove življenjske izkušnje oz. lažje predela proces separacije od mame.

Pri tem je seveda zelo pomembno, da ima otrok v vrtcu odraslo osebo, na katero se lahko varno naveže, sicer lahko pristane v tako močni stiski, ki ji nikakor ni kos in lahko pusti trajne posledice na otrokovem doživljanju sveta, odnosov in čustev. 

Zato se čim večkrat pogovarjajte z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ter ju poskušajte čim bolj spoznati, saj če ima mama težave pri sprejemanju in zaupanju odraslim osebam, ki varujejo otroka, bo imel enake težave tudi otrok in bo njegovo bivanje v vrtcu vse težje. 

Ne uvajajte drugih sprememb

In še zadnji nasvet, ki je tudi pomemben - ko otroka uvajate v vrtec, odložite vse ostale velike spremembe. Pa naj gre za odvajanje od dude ali pleničk, selitev v otroško sobo ali uvajanje kakšnih drugih novih navad. Predstavljajte si, da morate v enem mesecu zamenjati službo, se preseliti in še partner vam javi, da bo vložil ločitev. Preveč vsega, mar ne?

Za otroka je že sam vstop v vrtec zelo zahteven proces, ki mu vzame veliko fizične in psihične energije, zato vse druge spremembe raje preložite za nekaj mesecev, ko se bo otrok bivanja v vrtcu že dovolj navadil. Pri tem ne pozabite, da v prvem letu v vrtcu (pogosto pa tudi še kasneje) vsak večdnevni izostanek iz vrtca otroka v procesu uvajanja lahko potisne nazaj na začetek, tako da boste čez proces uvajanja šli tako rekoč večkrat. Vzemite to kot preizkušnjo za vaš odnos z otrokom in trening čustveno varnega starševstva. Zaupajte sebi in otroku, da bosta tudi to zmogla!