Ob bruhanju je najpomembneje preprečiti dehidracijo z majhnimi, pogostimi požirki tekočine in pravočasnim ukrepanjem. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Bruhanje je eden najpogostejših razlogov za obisk pediatra, zlasti pri dojenčkih in mlajših otrocih. Največkrat ga povzročijo virusne okužbe prebavil, lahko pa je tudi posledica drugih bolezni. Čeprav se starši pogosto najbolj ustrašijo samega bruhanja, je največja nevarnost prav izguba tekočine oziroma dehidracija.

Dobra novica je, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi tveganje za dehidracijo bistveno zmanjšate.

Zakaj so dojenčki bolj ogroženi?

Dojenčki in majhni otroci imajo v telesu manj zalog tekočine kot odrasli, zato jo ob bruhanju izgubijo veliko hitreje. Poleg tega pogosto še ne znajo povedati, da so žejni, zato je pomembno, da starši znajo prepoznati prve znake dehidracije.

Večje tveganje je tudi, če otrok poleg bruhanja še driska ali ima povišano telesno temperaturo.

Tekočino ponudite po malem, a pogosto

Najpogostejša napaka je, da otroku po bruhanju ponudimo večji kozarec vode. To lahko ponovno sproži bruhanje.

Veliko bolj učinkovito je:

- počakati približno 20 do 30 minut po zadnjem bruhanju,

- nato ponuditi eno do dve čajni žlički tekočine vsakih nekaj minut,

- količino postopoma povečevati, če otrok tekočino dobro prenaša.

Če otrok ponovno bruha, naredite krajši premor in poskusite znova z manjšimi količinami.

Kaj naj otrok pije?

Najboljša izbira so oralne rehidracijske raztopine (ORS), ki jih dobite v lekarni. Te vsebujejo pravo razmerje vode, soli in glukoze ter pomagajo nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite.

Če jih nimate pri roki, lahko otrok začasno pije tudi vodo, vendar ta sama ne nadomesti izgubljenih mineralov.

Izogibajte se:

- gaziranim pijačam,

- energijskim napitkom,

- nerazredčenim sadnim sokovom,

- zelo sladkim pijačam.

Te lahko prebavne težave še poslabšajo.

Kaj pa dojenčki, ki se dojijo?

Če je dojenček dojen, z dojenjem ne prenehajte. Ravno nasprotno – dojite ga pogosteje, vendar krajši čas. Materino mleko poleg tekočine vsebuje tudi pomembna hranila in protitelesa.

Pri dojenčkih na mlečni formuli običajno nadaljujte z običajno prehrano, razen če pediater svetuje drugače.

Znaki, da otrok postaja dehidriran

Na dehidracijo lahko opozarjajo:

- suha usta in ustnice,

- jok brez solz,

- manj mokrih plenic oziroma redkejše uriniranje,

- temen urin,

- utrujenost ali nenavadna zaspanost,

- vdrte oči,

- pri dojenčkih tudi udrta velika mečava.

Če opazite več teh znakov, otrok potrebuje zdravniški pregled.

Kdaj morate nujno k zdravniku?

Takoj poiščite zdravniško pomoč, če:

- dojenček, mlajši od šestih mesecev, večkrat bruha,

- otrok ne more v sebi obdržati nobene tekočine,

- bruha več kot 24 ur,

- je v bruhanju kri ali zelenkasta vsebina,

- je otrok zelo zaspan, neodziven ali težko prebujljiv,

- ima hude bolečine v trebuhu,

- opazite znake izrazite dehidracije.

Ko otrok spet zmore jesti

Ko otrok nekaj ur ne bruha več in tekočino dobro prenaša, lahko postopoma uvedete lahko prebavljivo hrano.

Primerna je:

- banana,

- riž,

- krompir,

- prepečenec,

- toast,

- jabolčna čežana.

Pomembno je, da otroka ne silite s hrano. Veliko pomembneje je, da dovolj pije.

Najpomembnejše je mirno in hitro ukrepanje

Večina virusnih okužb prebavil mine v nekaj dneh. Ključ do hitrejšega okrevanja je predvsem preprečevanje dehidracije. Majhni, pogosti požirki tekočine, dovolj potrpežljivosti in pozorno spremljanje otrokovega počutja so pogosto najbolj učinkovita pomoč, ki jo lahko starši nudijo doma. Če pa se otrokovo stanje slabša ali vas karkoli skrbi, se vedno posvetujte s pediatrom.