Če se otrok počuti varnega, bo sproščen. (F: FreeDigitalPhotos)

/11 /11

O težavah, ki včasih spremljajo naše malčke, smo se pogovorili z vzgojiteljico Mirjam Tavčar iz vrtca pri Osnovni šoli v Žireh.

Kaj storiti, če se otrok ne razume z vzgojiteljico?

Včasih se zgodi, da kak otrok ne najde pravega stika ... 

Naloga vzgojiteljice je, da naveže stik z otrokom. Pri vsakem otroku obstaja področje, ki ga vzgojiteljica lahko uporabi kot sredstvo oz. pripomoček pri vzpostavitvi odnosa. Vsak strokovni delavec naj bi imel razvite sposobnosti za dobro in učinkovito opazovanje otroka. Vedno obstaja neka pot, rešitev, preko katere« pridobimo« otroka. Res pa je, da bližnjice ne obstajajo. Zaupanje in občutek varnosti, sta pogoja, ki morata biti zadoščena. Otrok se bo sprostil v okolju v katerem se bo počutil varnega. Naloga vzgojiteljice je, da za to poskrbi in otroku prilagodi primeren način vzpostavitve komunikacije. Na koncu je vsekakor res, da smo ljudje subjekti, individuumi. Svet okoli sebe zaznavamo na različne načine. V to komunikacijo s svetom so vpleteni vrstniki, nadrejeni ...To pa naj nikakor ne bi bila ovira za vzpostavitev odnosa. Različnost in drugačnost je tista, ki nas bogati.

Kaj naj naredijo starši, če otrok noče v vrtec?

Kako mu dopovedati, da v vrtcu ni nič hudega? Kako ukrepati, če je otrok rad hodil, sredi leta pa enostavno noče več?

Vsekakor »otroku dopovedati« kar tako, se ne da. Otrok vedno izraža to, kar zares čuti. Začutiti mora varnost in sprejetost v okolju v katerega se podaja. Začetno uvajanje je vedno povezano z otrokovo stisko. Otrok, ki pa v vrtec noče več sredi leta ima za to vsekakor določene razloge. Vzgojitelj naj bi njih znal poiskati. Zelo dobrodošla je pomoč staršev, pogovori z njimi, skupno iskanje rešitev … Ni nujno, da je vzrok vedno vrtčevsko okolje. Na otrokov odziv lahko vplivajo tudi situacije v domačem okolju (otrok dobi bratca/sestrico in se zato počuti ogroženega. Rabi dodatno pozornost, zato želi ostati doma z mamico …). Še enkrat naj omenim pomoč staršev, ki je zelo dobrodošla. Le partnerski odnos vzgojitelj – starši je tisti, ki prinaša obojestransko zadovoljstvo in nudi konstruktivno reševanje problemov.

Kaj storiti, če se otrok ne vklopi v skupino ...?

Ne najde prijatelje, je nesamozavesten? 

Ljudje smo socialna bitja. Tudi pri otroku se že zgodaj (po tretjem letu), oblikuje potreba po druženju z vrstniki, komunikaciji.

Vsak otrok je individuum povsem zase in ima svoje potrebe. Najprej mora imeti zadovoljene osnovne potrebe po varnosti in sprejetosti. Le tako se v vrtcu dobro počuti. V skupino ga ne moremo vključiti »na silo«. Če ima željo, igrati se sam mu to dovolimo. Samozavest se gradi postopoma, po korakih. V ta proces so vsekakor vključeni tudi starši, ki usmerjeno delujejo v domačem okolju. Zopet moram poudariti komunikacijo starši – vzgojiteljica. Otroka je potrebno čim večkrat pohvaliti in spodbuditi, seveda z določenim razlogom, ne pa kar tako. Poiščimo njegova močna področja, ali stvari, ki ga zanimajo. Naj jih predstavi celi skupini v vrtcu. Na ta način bo rasla njegova samozavest, hkrati pa bo v določenem trenutku začutil pripadnost skupini, posledično bo našel prijatelje. Je pa vzgojitelj tisti, ki odnose dobro opazuje, usklajuje, koordinira …