Kako težka je beseda mama? (foto: freeDigitalPhotos.net)

/11 /11

Rada sem mama. Ja, zdaj sem mama za našo najmlajšo. Ostali trije me kličejo mami. Najmlajša je imela težave. Najprej sem bila 'neja'. Takrat, ko je bil mož že davno 'atn'. Potem je še mene pričela klicati 'atn', pa nekako ni šlo in se je potrudila in postala sem mama. Še četrtič.

Dvanajst let sem že mama. Od prvega plusa na nosečniškem testu. Prvi občutki te besede so bili zastrašujoči. Jaz mama? Oh, kako velika beseda. Saj ne bom znala. Le kako bi jaz znala biti mama?

Pa sem postala. In takrat bi najraje vsem povedala, da imam novo poslanstvo, da sem nekaj najlepšega. Bila sem ponosna. Zelo. In z vsakim otrokom še bolj.

Danes sem mama, ki jo najmlajša objame in zahteva toplino. Mama, ki jo najmlajši objame in zahteva bližino. Tudi starejša dva hočeta takšno. Ampak, onadva imata tudi drugačno. Za starejša dva sem včasih tista, ki nima pojma in ki naj da že enkrat mir. Če mi je všeč ali ne, tudi takšna mama moram biti.

Res je težka beseda. Včasih ne veš, kako bi jo izgovoril, kako bi jo obrnil, da bi za vse zvenela lepo in prijetno in toplo. Tako, kot ta beseda mora zveneti. Mehko in varno.

Ampak, včasih mora biti mama jezna, pa trmasta in odločena, da bo dosegla svoje. Včasih mora preprosto vzgajati in nič popuščati. Pa ni lahko.

Čeprav se zavedam, da ima vsak otrok svojo pot, da nanjo ne smem vplivati s svojim načrtom, se zavedam tudi, da sem jaz tista, ki mora poskrbeti, da bo ta pot varna. Včasih se otrok spotakne ob kamenček, včasih ob skalo. Toda, tudi mama se. Pa se pobere in gre naprej. Očisti svoja kolena in oskrbi rano na otrokovem kolenu in gresta dalje.

Ni lahko biti mama. Včasih bi besedo najraje pustila na obešalniku zraven jopice za vsaj nekaj ur. Včasih je tako težka, da jo komaj nosim s sabo.

Ampak, nikoli je ne bi dala nazaj. Saj sem vendar najraje mama. Še takrat, ko mi starejši pravi, da nimam pojma. Še takrat vem, da delam prav, da včasih mora verjeti, da nimam pojma, saj vendar poskušam umakniti kamenčke z njegove poti.

Najraje sem mama. Moja beseda poka od ponosa. Hočem, da je topla in mehka in hočem jo za vedno. Ja, mama sem.