Igra na prostem

Rožica za mamico

Očki z otroki

Potrebna je prava oprema

/71 /11

Z Junom smo šli prvič v Logarsko dolino, ko je bil star komaj en mesec in je bilo v Ljubljani nevzdržno vroče, med hribi pa smo uživali v prijetnem hladu in odlični domači hrani. Lani smo se odločili, da odidemo v Logarsko dolino v malo večjem številu in smo povabili še prijatelje, eno angleško in eno slovensko družino. Skupaj smo imeli tako tri enako stare otroke, ki so se počitnic na kmetiji še posebej veselili.

Na kmetiji

Spali smo na Kmetiji Žibovt, ki se nahaja na 1.100 metrih nadmorske višine in ima prelep razgled na okoliške hribe. V enem od večernih pogovorov, ko smo se z lastniki kmetije zatopili v pogovor, mi je gospa Martina povedala, da je moževa družina začela hoditi k njim, ko je bil moj mož Andrej malo starejši od najinega Juna. Kmetija je res prelepa, hrana odlična, še posebej pa so znani po domačih mlečnih izdelkih, od kislega mleka, ki ga postrežejo z medom, do različnih vrst sirov.

Na celodnevni potep

Ker je s tremi malčki načrtovanje precej nehvaležna zadeva, smo se raje kot načrtom, kako bomo preživeli teden, prepustili toku. Prvi dan smo izvedli krajši sprehod po okolici, ki pa se je hitro spremenil v nabiranje gozdnih jagod in borovnic. Tempo je bil ravno pravšnji za otroke, ko pa so malčki postali utrujeni, smo jih prestavili v nahrbtnike in nadaljevali pot po panoramski cesti do izvira kisle (železne) vode, ki je dobila ime zaradi velike vsebnosti železa in ogljikovega dioksida. Izvir je nastal ob tektonskem prelomu, ki loči Savinjske Alpe od Karavank.

Ko smo se vsi napili zdravilne vode, smo se lačni odpravili nazaj proti kmetiji, kjer nas je že čakala okusna večerja. Čeprav sem gospo Martino že večkrat vprašala za skrivnostni recept za ajdove žgance, doma nikoli niso tako okusni kot tukaj.

Na kmetiji se je čas po sončnem zahodu kar ustavil in ker se je zunaj precej shladilo, smo se vsi gostje zbrali v veliki jedilnici s krušno pečjo. Po večerji smo šli še malo ven, kjer smo občudovali temno in tiho noč, ki jo v mestu tako pogrešamo. Otroci so kmalu postali zaspani, mi pa smo se zaklepetali pozno v noč.

Rojstni dan na deželi

Naslednjega dne smo praznovali rojstni dan, zato smo se odpeljali v Luče na okusno kosilo v Penzion Raduha, ki je znan po lokalnih kulinaričnih specialitetah. Po našem obisku s tremi nadobudnimi malčki lahko rečem, da so v penzionu tudi zelo potrpežljivi in ustrežljivi. Odrasli smo se izmenjavali pri tekanju za otroki, mucki in kužki pred gostilno, a na koncu smo vsi dobili priložnost, da poskusimo nekaj najbolj znanih jedi in skupaj nazdravimo.

Ogromno možnosti za vandranje naokrog

Dan po praznovanju je bil zopet bolj aktiven. Odpravili smo se na sprehod po dolini. Grelo nas je toplo sonce, Savinja pa nas je prijetno hladila. Kar malo preveč pravljično, sem pomislila na trenutek, očarana nad naravno lepoto teh krajev. Na poti smo se ustavili na eni od turističnih kmetij, da smo se malo okrepčali in najedli divjih jabolk, ki padajo po tleh, nato pa smo nadaljevali pot proti izviru Savinje.

Naše počitnice so bile v celoti prilagojene majhnim otrokom, za tiste, ki pa imate že večje otroke, priporočam izlet na okoliške hribe in ogled še drugih naravnih znamenitosti v okolici. Preden se je rodil Jun, sva se z možem eno poletje povzpela na Okrešelj in se odpravila na izlet v Sneženo jamo, za podobne podvige v troje pa bo treba še malo zrasti.

SE NADALJUJE NA NASLEDNJI STRANI ...

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Maj 2009