List porodnih želja ni scenarij, ki mu mora porod slediti, ampak način, da porodnica lažje izrazi, kaj ji je med porodom pomembno. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko se pripravljamo na porod, največkrat najprej pomislimo na torbo za porodnišnico, oblačila za dojenčka in stvari, ki jih bomo potrebovale po rojstvu. Vendar priprava na porod ni samo pripravljena torba. Je tudi razumevanje tega, kaj se med porodom dogaja z našim telesom, kakšne možnosti imamo in kaj nam lahko pomaga v trenutkih, ko porod postaja vse intenzivnejši.

Sama sem si pred porodom napisala list svojih želja in ga ob prihodu v porodnišnico predala osebju. Želela sem si roditi v vodi, če bi potek poroda to dopuščal. Pomembno mi je bilo, da se med popadki lahko gibam in iščem položaje, ki mi ustrezajo. Želela sem si tudi brezžičnega spremljanja otrokovega srčnega utripa, da me spremljanje ne bi po nepotrebnem omejevalo pri gibanju. Na list sem zapisala tudi, da si ne želim rutinskega prereza presredka, temveč naj se ta opravi le, če bi za to obstajal medicinski razlog.

To niso bila navodila, kako mora moj porod potekati. Poroda namreč ni mogoče vnaprej zapisati na list in pričakovati, da se bo telo držalo našega načrta. List mi je pomenil nekaj drugega: da sem pred porodom razmislila, kaj mi je pomembno, kakšen porod si želim in katere možnosti bi rada imela, če bodo okoliščine to dopuščale.

List želja ni načrt poroda

Pred porodom sem torej svoje želje zapisala na list. Zame ni pomenil, da mora porod potekati natančno tako, kot sem si ga predstavljala. Med porodom se lahko stanje matere ali otroka spremeni, prav tako lahko porodnica sama ugotovi, da ji nekaj, kar si je prej želela, v tistem trenutku ne ustreza več.

Smisel takšnega lista je drugje. Ženska že pred porodom razmisli, kaj ji daje občutek varnosti, kako želi preživljati popadke in katere možnosti bi rada imela. Tako je lahko tudi pogovor z babico ob prihodu v porodnišnico lažji. Porodne želje niso zahteve, zapisane v kamen, ampak predvsem izhodišče za sodelovanje med porodnico in zdravstvenim osebjem.

In prav to je morda eden pomembnejših delov priprave: ne da vnaprej določimo, kako bomo rodile, temveč da poznamo svoje možnosti in se zavedamo, da lahko tudi med porodom povemo, kaj potrebujemo.

Ko se porod začne: prvi popadki in poslušanje telesa

Porod se ne začne pri vseh ženskah enako. Pri nekaterih ga napovejo prvi redni popadki, pri drugih odteče plodovnica, spet tretje že nekaj časa čutijo neredno krčenje maternice, preden postane jasno, da se porod zares začenja.

Na začetku so popadki pogosto še dovolj blagi, da se lahko med njimi pogovarjamo, hodimo, počivamo ali opravljamo običajne stvari. Telo pa medtem že dela. Maternični vrat se postopoma mehča, krajša in odpira, otrok pa se pripravlja na pot skozi porodni kanal. Ta začetni del poroda je lahko kratek, lahko pa traja več ur ali tudi dlje, zlasti pri prvem porodu.

Prav zato se mi zdi pomembno, da poroda ne dojemamo kot tekmovanja s časom. Dolgo je veljala predstava, da se mora maternični vrat odpirati približno centimeter na uro, danes pa vemo, da porod pri ženskah napreduje različno. Počasnejše odpiranje samo po sebi še ne pomeni, da je s porodom kaj narobe, če sta mati in otrok dobro.

Ko popadki postajajo močnejši in pogostejši, običajno zahtevajo vedno več pozornosti. Med njimi se težje pogovarjamo, telo išče položaj, v katerem je pritisk nekoliko lažje prenesti, in vse manj nas zanima, kaj se dogaja okoli nas.

Tu se začne pokazati, zakaj je lahko priprava na porod koristna. Ne zato, ker bi lahko predvideli vsak popadek, ampak ker že prej poznamo nekaj možnosti, ki jih lahko poskusimo. Kar nam pomaga pri prvih popadkih, nam nekaj ur pozneje morda ne bo več ustrezalo.

Gibanje med porodom – telo pogosto samo išče položaj

Ena od stvari, ki sem jih zapisala na svoj list, je bila želja po gibanju. Med porodom nisem želela ves čas ležati na postelji, če za to ne bi bilo zdravstvenega razloga. Želela sem hoditi, spreminjati položaje in poslušati, kaj mi v posameznem trenutku najbolj ustreza.

Med popadkom telo pogosto samo išče položaj, v katerem je pritisk nekoliko lažje sprejeti. Nekateri ženski pomaga hoja, drugi zibanje z boki, sedenje na porodni žogi, klečanje, čepenje ali naslanjanje na partnerja oziroma posteljo. Položaj, ki nam ustreza na začetku poroda, pa nam nekaj časa pozneje morda ne bo več prijeten.

Tudi sodobna priporočila podpirajo gibanje in svobodno izbiro položaja, kadar zdravstveno stanje matere in otroka to dopušča. Pri tem ne gre za iskanje enega »pravilnega« položaja. Nekatere ženske želijo biti veliko na nogah, druge med posameznimi popadki potrebujejo počitek.

Tudi sama želja po gibanju zato ne pomeni, da moramo pri njej vztrajati za vsako ceno. Priprava na porod nam lahko da predvsem nekaj možnosti, ki jih poznamo že vnaprej. Ko popadki postanejo močnejši, pa pogosto šele telo pokaže, katera nam v tistem trenutku najbolj pomaga.

Prav z gibanjem je bila povezana tudi moja želja po brezžičnem spremljanju otrokovega srčnega utripa. Če bi bilo potrebno neprekinjeno spremljanje s CTG, sem želela, da me naprava čim manj omejuje pri premikanju.

Druga porodna doba – ko telo začne potiskati

Ko je maternični vrat popolnoma odprt, se začne druga porodna doba. Popadki lahko dobijo drugačen značaj in pri mnogih ženskah se pojavi močan pritisk navzdol ter spontana potreba po potiskanju. Z močnimi kontrakcijami in potiskanjem se otrok začne postopoma spuščati skozi porodni kanal.

Tudi v tej fazi ni treba, da vse ženske rojevamo enako. Nekateri ustreza klečanje, drugi čepenje, položaj na boku ali opiranje na partnerja. Če porod poteka brez zapletov in ni zdravstvenih razlogov za drugačno ravnanje, lahko porodnica išče položaj, ki ji najbolj ustreza.

Sama sem si želela roditi v vodi in ta želja se mi je tudi uresničila. V vodi sem preživela zaključni del poroda in tam rodila otroka. Prav možnost poroda v vodi je bila ena od stvari, o katerih sem razmišljala že med nosečnostjo in jih zapisala na svoj list želja.

Porod v vodi sicer ni primeren za vsako nosečnost in ni nekaj, pri čemer bi lahko vztrajali ne glede na okoliščine. Možen je predvsem takrat, ko nosečnost in porod potekata brez zapletov ter sta mati in otrok dobro. Tudi med porodom v vodi zdravstveno osebje spremlja porodnico, napredovanje poroda in otrokovo počutje.

Ko se otrokova glavica spušča vedno nižje, postanejo občutki lahko izredno intenzivni. Sama sem si želela predvsem možnost, da moje telo opravi svoje delo brez nepotrebnih posegov. Zato je bila na mojem seznamu tudi želja, da se prereza presredka ne opravi rutinsko, temveč samo, če bi zanj obstajal medicinski razlog.

Potiskanje je zadnji, pogosto najintenzivnejši del poti do rojstva otroka. Koliko časa traja, je zelo različno. Pomembnejše od gledanja na uro je spremljanje napredovanja poroda ter počutja matere in otroka.

Po rojstvu otroka pa porod za telo še ni povsem končan. Sledi tretja porodna doba, ko se rodi še posteljica. Zdravstveno osebje ob tem spremlja krčenje maternice, krvavitev ter počutje matere in otroka.

Načrt, ki sme ostati samo želja

Poroda ne moremo vnaprej napisati do zadnje podrobnosti. Lahko pa se nanj pripravimo, spoznamo svoje možnosti in razmislimo, kaj nam je pomembno. Moj list želja mi ni zagotavljal, da bo porod potekal tako, kot sem si zamislila, mi je pa pomagal, da sem vanj vstopila bolj pripravljena in da sem svoje želje lažje izrazila.

Vsak porod je drugačen. Prav zato morda ni najpomembneje, da imamo popoln načrt, ampak da poznamo svoje možnosti, zaupamo tudi lastnim občutkom in ob sebi čutimo ljudi, ki nas poslušajo.

PREBERITE TUDI: Mit o enem izgubljenem zobu za vsakega otroka: kako nosečnost vpliva na zobe?

Marija Šega je mamica petih otrok in študentka kulturne antropologije.

Pri pisanju povezuje osebne izkušnje materinstva z raziskovanjem tem, ki spremljajo ženske skozi nosečnost, porod in prva leta otrokovega življenja.

Zanimajo jo predvsem vprašanja, o katerih se med mamami veliko govori, a se o njih pogosto premalo piše.

Viri:

Gaskin, I. M. (2022). Modrost rojevanja: porodni vodnik vodilne svetovne babice. Posodobljena, dopolnjena in razširjena izdaja. Ljubljana: Sanje.

World Health Organization. (2018). WHO recommendations: Intrapartum care for a positive childbirth experience. Geneva: World Health Organization. ISBN 978-92-4-155021-5.

National Institute for Health and Care Excellence. (2023, posodobljeno 2026). Intrapartum care. NICE guideline NG235. London: NICE.

National Institute for Health and Care Excellence. (2022, posodobljeno 2026). Fetal monitoring in labour. NICE guideline NG229. London: NICE.

Burns, E., Feeley, C., Hall, P. J. in Vanderlaan, J. (2022). Systematic review and meta-analysis to examine intrapartum interventions, and maternal and neonatal outcomes following immersion in water during labour and waterbirth. BMJ Open, 12(7), e056517. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2021-056517.