|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Eva Rudman: "Ne vem, kako je biti mama, ki ni nikoli pokopala svojega otroka."

Uredništvo Ringaraja.net, 14.10.2021
Ne vem, kako je biti mami, če nisi nikoli pokopal svojega otroka, če to ni tvoja prva izkušnja z materinstvom. Tako danes gledam na materinstvo predvsem s hvaležnostjo. Počutim sem blagoslovljena zaradi nečesa, kar je veliki večini samoumevno.

image
Eva Rudman bo kmalu tretjič mamica (FOTO: Osebni arhiv)
/11


Ob mednarodnem dnevu otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali po porodu smo klepetali z radijsko voditeljico in pevko, Evo Rudman, ki je ena izmed mamic, ki ima svojega angelčka Tima in še predobro pozna žalost ob izgubi otroka.

Danes je Eva mamica dveh – poleg svojega angelčka ima mavrično punčko Zalo, prav kmalu pa se bo družinici pridružil še tretji otrok.

 

Kako gledaš na materinstvo? Si od vedno želela biti mamica?

Ne vem, če je moj pogled kaj drugačen kot pogled ostalih mam … Res pa je, da ne vem, kako je biti mami, če nisi nikoli pokopal svojega otroka, če to ni tvoja prva izkušnja z materinstvom. Tako danes gledam na materinstvo predvsem s hvaležnostjo. Počutim sem blagoslovljena zaradi nečesa, kar je veliki večini samoumevno.

Prav tako težko rečem, da sem si od nekdaj želela biti mami. Vsako življenjsko obdobje prinaša druge prioritete, in z materinstvom se nisem posebej ubadala, dokler nisem prvič zanosila s svojim, danes angelom, Timom.

 

PREBERITE TUDI: V petek, ob 16. uri, sem doživela spontani splav

 

Za seboj imaš tragično izkušnjo izgube otroka. Kako se mamica v taki situaciji počuti in kako živi naprej?

Žalost, beda, razočaranje, bes in jeza, tudi ljubosumje , občutek, da te je življenje izigralo, ti nekaj odvzelo. Takole nekako, če bi poskusila svoja občutja dati v besede. In nikoli ne preboliš kaj takega, za boga, žalovanje je proces, ki traja celo življenje. To ne pomeni, da se več ne smejiš, da je intenziteta tvojih čustev vedno enaka. A si zaznamovan. Nihče in nič ti nikoli ne bo odvzel te žalosti. Postara te, vsaj mene je. Ampak čas celi svet, to je res. Tako se žalovanje spremeni. S tem se naučiš živeti. Jaz konkretno sem svojo negativo usmerila v blagovno znamko malazala.si, ki v logotipu nosi odtis nogice mojega sina. Želela sem, da pusti na tem svetu odtis, če ga je pustil tudi v in na meni. Vsak, ki obleče oblačilo malazala.si, ga nosi in kaže svetu. Na to sem ponosna.

 

malazala

Želela sem, da pusti na tem svetu odtis, če ga je pustil tudi v in na meni. Vsak, ki obleče oblačilo malazala.si, ga nosi in kaže svetu. (FOTO: Luka Rudman)

 

Kako pomembna je podpora družine/partnerja/prijateljev in kakšno podporo si v takem trenutku sploh želiš?

Ne upam govoriti v imenu vseh staršev, ki so izgubili otroka v času nosečnosti ali kmalu po rojstvu, ampak po mojem ne bi bili jezni, če rečem, da nikakor ne govorite o tem, da bomo »že še imeli kakšnega«, da »smo še mladi«, da je »bolje prej kot kasneje«. Bogami, a resnično verjamete, da je žalovanje lažje, če imaš manj spominov? Jaz sem radijska voditeljica, živim še od petja na porokah, pa ne vem, kakšen glas bi imel moj sin, ker pač ni zajokal. Nič lažje ni zato, ker je prej. In le izrek globokega sožalja je na mestu.

 

PREBERITE TUDI: Kako je biti mama po treh splavih

 

Potem pa je prišla tvoja mavrična punčka - Zala. Kako te materinstvo kot žensko spremeni? Kaj sploh pomeni biti mama zate?

Mati sem postala z rojstvom sina Tima, čeprav spečega. Mati ne postaneš, ko prvič previješ, nahraniš, tolažiš, ampak ko ljubiš, kot ljubi mama. In svojega prvorojenca ljubim. Je pa res, da je materinstvo sledilo kasneje ob Zali. In če je Tim v meni zbudil materinsko ljubezen, je Zala tej dodala še strah. Ko enkrat poznaš izgubo, se je toliko bolj bojiš. In hvaležnost – ker to, da se je danes zjutraj zbudila tečna za znoret, ni samoumevno. Hvaležnost, da se zbudi, joče, tečka, sitnari … kaj šele, ko se nasmehne.

 

zala

Evina mavrična punčka Zala v oblačilih Malazala (FOTO: Luka Rudman)

 

Se je partnerstvo spremenilo, ko je prišel otrok?

Seveda se je spremenilo, saj spi med nama (smeh). Sicer pa je bilo obdobje ob izgubi definitivno za naju večja preizkušnja. Spoznaš se v luči, kot si želiš, da se ne bi nikoli spoznal. Možno je, da si nisi všeč. Pri naju je to obdobje bilo zelo črno, nekaj mesecev po Timovi smrti smo izvedeli tudi diagnozo Janove mami – rak. Boj z njim je izgubila še pred 50. rojstnim dnem. Mož je tako enem obdobju izgubil sina in mamo.

Po mojem je edini recept pogovor, poslušanje, slišanje, sprejemanje in razumevanje, da ne žalujeta vedno enako, da ne čutita vedno enako in da je tako v redu. A take izkušnje te spremenijo. Najbrž moraš imeti tudi malo sreče, da v isto smer in da sta si po vsem in med vsem tem še vedno všeč.

 

PREBERITE TUDI: Kdo so mavrični dojenčki?

 

Imata kakšne posebne dni samo za vaju?

Posebne dni za naju? Haha, trenutno sva tik pred selitvijo v hišo, ki sva jo morala obnoviti v pol leta, čez 14 dni se moramo izseliti, pa zaenkrat še nimamo niti poda položenega. Januarja pričakujeva tretjega otroka, mala Zala bo postala velika sestrica. Vmes sva izvedla še polno poročno sezono, oba sva redno zaposlena, jaz pa vodim še svoje podjetje. Z malo sreče imava zase kakšno minuto, ja. Ampak, veš kaj?! Uživamo!

 

Razvila si blagovno znamko Malazala. Kako se je to začelo?

Nekaj bližnjih me je vprašalo, če bom še kdaj stara Eva, da komaj čakajo, da prebolim »vse skupaj«. Pha ! Človek, ljubim otroka bolj kot sebe, pa ga niti objeti ne morem. Tim se je dobesedno hladil v mojem naročju … vem, zveni grozno, ampak to so slike in spomini s katerimi živim. In tvoje vprašanje, če bom kdaj stara Eva je neprimerno. In medtem, ko se ti izogibaš teme, ko rečeš, da je Zala moj prvi otrok, moje telo in duša kričita po tem, da bi izgovoril njegovo ime, priznal njegov obstoj .. ker ni res, da ga ni nikoli bilo.. kaj pa potem tako ljubim in čutim? In Malazala je način, da Tim ostaja del tega sveta.

 

noseča s Timom

Evina prva nosečnost - z malim angelčkom Timom. (FOTO: Luka Rudman)

 

Zdaj pa je na poti štručka številka 2. Imaš že vse pripravljeno? Te je strah ali si sedaj že povsem "navajena"?

Štručka številka tri. Pripravljeno nimam nič. Ali pa vse, v končni fazi Zala še ni stara 2 leti, tako da bomo »ponucali« kar njeno opremo. Kakšno roza kapico bomo zamenjali, ampak to ne bo problem, saj vendar oblikujem otroško blagovno znamko oblačil. Se pa veselim, da se preselimo in da se stvari nekoliko umirijo, da se lahko malo miselno pripravim na to, da bomo postali štiri članska družina. In na to, da moram roditi !!! Aaaaaaaaa !!

 

noseča

Januarja prihaja štručka številka 3! (FOTO: Luka Rudman)

 

PREBERITE TUDI: Pismo mojemu otroku, ki ga ni več

 

Kaj boš pri tem otročku definitivno naredila drugače?

Želim si nekoliko bolj sproščenega poroda. Vem, sproščenega … ahh … ko sem rojevala Zalo, sem pred očmi ves čas videla svoj prvi porod, bila sem prestrašena, moje telo je bilo zategnjeno. Želim si nekoliko lepše izkušnje, a kakršna koli bo, samo naj prinese živega in zdravega fantiča. O drugih spremembah nisem razmišljala … moje življenje teče tako hitro, da sploh ni časa za refleksijo, da bi razmislila, kaj bi tokrat drugače. Tri tedne po Zalinem rojstvu me je mučila tudi poporodna otožnost. Ne pretirana, a občutki so grozni. Upam, da se ji tokrat izognem. Aja, pa po porodnim hemeroidom tudi (smeh)!! Ojej, a se to lahko pove na glas?!?! Mah, briga me, to pač za premnoge »srečnice« pride zraven.

 

zalino rojstvo

Zala z očkom, nekaj dni po rojstvu (FOTO: Luka Rudman)

 

Kaj so tiste nujne stvari, za katere želiš, da se jih tvoja otroka naučita?

Za svojega otroka bi želela, da je pravičen, da je dober človek, da ni p***a. Upam, da nama uspe ustvariti spodobna človeka, s svojimi strastmi, ljubeznimi, s sprejemanjem samega sebe, tudi svojih pomanjkljivosti in strahov. Naj spoštuje, ceni in živi. Vse ostalo pa naj si izbere po svoji volji. Aja … pa da bi se jim zdela totalna carica in bi na faksu šli skupaj »žurat« ter da bi mi vedno povedala vse skrivnosti (smeh). Samo naj ljubita sebe in druge, pa sva naredila svoje.

 

PREBERITE TUDI: Pismo mavrični mamici

Ob mednarodnem dnevu otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali po porodu smo klepetali z radijsko voditeljico in pevko, Evo Rudman, ki je ena izmed mamic, ki je ima svojega angelčka Tima in še predobro pozna žalost ob izgubi otroka.

Danes je Eva mamica dveh – poleg svojega angelčka ima mavrično punčko Zalo, prav kmalu pa se bo družinici pridružil še tretji otrok.  

Kako gledaš na materinstvo? Si od vedno želela biti mamica? 

Ne vem, če je moj pogled kaj drugačen kot pogled ostalih mam … Res pa je, da ne vem, kako je biti mami, če nisi nikoli pokopal svojega otroka, če to ni tvoja prva izkušnja z materinstvom. Tako danes gledam na materinstvo predvsem s hvaležnostjo. Počutim sem blagoslovljena zaradi nečesa, kar je veliki večini samoumevno.
Prav tako težko rečem, da sem si od nekdaj želela biti mami. Vsako življenjsko obdobje prinaša druge prioritete, in z materinstvom se nisem posebej ubadala, dokler nisem prvič zanosila s svojim, danes angelom, Timom.
 

Za seboj imaš tragično izkušnjo izgube otroka. Kako se mamica v taki situaciji počuti in kako živi naprej?

Žalost, beda, razočaranje, bes in jeza, tudi ljubosumje , občutek, da te je življenje izigralo, ti nekaj odvzelo. Takole nekako, če bi poskusila svoja občutja dati v besede. In nikoli ne preboliš kaj takega, za boga, žalovanje je proces, ki traja celo življenje. To ne pomeni, da se več ne smejiš, da je intenziteta tvojih čustev vedno enaka. A si zaznamovan. Nihče in nič ti nikoli ne bo odvzel te žalosti. Postara te, vsaj mene je. Ampak čas celi svet, to je res. Tako se žalovanje spremeni. S tem se naučiš živeti. Jaz konkretno sem svojo negativo usmerila v blagovno znamko malazala.si, ki v logotipu nosi odtis nogice mojega sina. Želela sem, da pusti na tem svetu odtis, če ga je pustil tudi v in na meni. Vsak, ki obleče oblačilo malazala.si, ga nosi in kaže svetu. Na to sem ponosna. 

Kako pomembna je podpora družine/partnerja/prijateljev in kakšno podporo si v takem trenutku sploh želiš? 

Ne upam govoriti v imenu vseh staršev, ki so izgubili otroka v času nosečnosti ali kmalu po rojstvu, ampak po mojem ne bi bili jezni, če rečem, da nikakor ne govorite o tem, da bomo »že še imeli kakšnega«, da »smo še mladi«, da je »bolje prej kot kasneje«. Bogami, a resnično verjamete, da je žalovanje lažje, če imaš manj spominov? Jaz sem radijska voditeljica, živim še od petja na porokah, pa ne vem, kakšen glas bi imel moj sin, ker pač ni zajokal. Nič lažje ni zato, ker je prej. In le izrek globokega sožalja je na mestu. 

Potem pa je prišla tvoja mavrična punčka - Zala. Kako te materinstvo kot žensko spremeni? Kaj sploh pomeni biti mama zate? 

  

Mati sem postala z rojstvom sina Tima, čeprav spečega. Mati ne postaneš, ko prvič previješ, nahraniš, tolažiš, ampak ko ljubiš, kot ljubi mama. In svojega prvorojenca ljubim. Je pa res, da je materinstvo sledilo kasneje ob Zali. In če je Tim v meni zbudil materinsko ljubezen, je Zala tej dodala še strah. Ko enkrat poznaš izgubo, se je toliko bolj bojiš. In hvaležnost – ker to, da se je danes zjutraj zbudila tečna za znoret, ni samoumevno. Hvaležnost, da se zbudi, joče, tečka, sitnari … kaj šele, ko se nasmehne. 

  

Se je partnerstvo spremenilo, ko je prišel otrok? 

Seveda se je spremenilo, saj spi med nama (smeh). Sicer pa je bilo obdobje ob izgubi definitivno za naju večja preizkušnja. Spoznaš se v luči, kot si želiš, da se ne bi nikoli spoznal. Možno je, da si nisi všeč. Pri naju je to obdobje bilo zelo črno, nekaj mesecev po Timovi smrti smo izvedeli tudi diagnozo Janove mami – rak. Boj z njim je izgubila še pred 50. rojstnim dnem. Mož je tako enem obdobju izgubil sina in mamo.
Po mojem je edini recept pogovor, poslušanje, slišanje, sprejemanje in razumevanje, da ne žalujeta vedno enako, da ne čutita vedno enako in da je tako v redu. A take izkušnje te spremenijo. Najbrž moraš imeti tudi malo sreče, da v isto smer in da sta si po vsem in med vsem tem še vedno všeč.

 

Imata kakšne posebne dni samo za vaju?
Posebne dni za naju? Haha, trenutno sva tik pred selitvijo v hišo, ki sva jo morala obnoviti v pol leta, čez 14 dni se moramo izseliti, pa zaenkrat še nimamo niti poda položenega. Januarja pričakujeva tretjega otroka, mala Zala bo postala velika sestrica. Vmes sva izvedla še polno poročno sezono, oba sva redno zaposlena, jaz pa vodim še svoje podjetje. Z malo sreče imava zase kakšno minuto, ja. Ampak, veš kaj?! Uživamo!  
 

  

 Začela si z zgodbo Malazala. Kako se je to začelo? 

Nekaj bližnjih me je vprašalo, če bom še kdaj stara Eva, da komaj čakajo, da prebolim »vse skupaj«. Pha ! Človek, ljubim otroka bolj kot sebe, pa ga niti objeti ne morem. Tim se je dobesedno hladil v mojem naročju … vem, zveni grozno, ampak to so slike in spomini s katerimi živim. In tvoje vprašanje, če bom kdaj stara Eva je neprimerno. In medtem, ko se ti izogibaš teme, ko rečeš, da je Zala moj prvi otrok, moje telo in duša kričita po tem, da bi izgovoril njegovo ime, priznal njegov obstoj .. ker ni res, da ga ni nikoli bilo.. kaj pa potem tako ljubim in čutim?  In Malazala je način, da Tim ostaja del tega sveta. 

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Zgodbe malih junakov: Potrjen je bil sum p...
Spomnim se, da osebju v porodni sobi nisem želela povedati, kako bo fantku ime, saj sem želela, da je najprej postopek m...
354
Zgodbe malih junakov: Borila se je kot lev...
Inkubator pokrit s pregrinjalom z izvezenim levom. Edina je imela tako pregrinjalo. Povedala sem ji, da je to zato, ker ...
16
Carski rez je zahtevna operacija
Carski rez je zahtevna operacija, ki lahko predstavlja določeno tveganje. Porodničar se zanjo odloči, kadar je med porod...
13
Tri mame, ki so zavrnile zdravniški nasvet...
Christy Woodhouse,Anne Marie Burgess in Fiona Walton vedo, kakšen je občutek, ko vam zdravnik pove, da je najboljša reši...
8



Očetje ob porodu: 20 čudovitih fotografij
Dragocene fotografije, na katerih vidimo navdušenje očetov, ko podpirajo svoje partnerke v porodni sobi, nam kažejo, kak...
V petek, ob 16. uri, sem doživela spontani...
Ko doživimo splav, ko izgubimo dojenčka, ni nič. Smo tiho. Nimamo podpore.




sadje
Lelly28 RR

v kakšni obliki vašim otrokom najrajši ponudite sadje