Zdaj je že prepozno za vse, razen da ti povem, da te pogrešam. (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Vračam se v preteklost, kaj sva in kako sva, se spomniš tega in onega? Nočem se spominjati, želim, da je trenutek zdaj, želim, da vidiš, da je moj otrok že šolar. Da poveš, kako srčkan je in ali ima kaj po meni. Da vidiš, kako je empatičen. No, mogoče je to po meni.

Ne maram govoriti, kakšna si bil, ker se te ne spomni. In potem me spomni na mladost, spomnim se, kako si skrivaj opazovala, če če sem se ponoči že vrnila domov, ali je moj avto pred hišo, in sem ti vedno rekla, da pojdi spat, da znam poskrbeti zase. In sem te ujela, kako kukaš iz za zaveso, in minuto kasneje se pretvarjaš, da spiš. Zjutraj pa imaš podočnjake. Oprosti zaradi podočnjakov.

Nisva si zaslužili, da se konča tako hitro, da se nisem mogla pripraviti. Nisem si zaslužila, da ravno jaz nimam babice varuške, tiste, ki vse najbolje ve in dela najboljše palačinke. In da nimam nikogar, ki bi ga poklicala, da bi vprašala, kateri je najboljši način za znižanje temperature in koliko gramov ima žlica sladkorja. Nočem vprašati googla, hočem tebe.

PREBERITE TUDI: Ko nimaš otrok in si bolan, zboliš, ko jih imaš, stisneš zobe in se pretvarjaš, da se ni nič zgodilo

In da bi vedela, da zdaj kuham, zveni neresnično, kajne? Žal se nisem hotela naučiti, ko si mi pokazala. Oče še vedno ne je tega, kar skuham. Toliko o kakovosti.

Pokazati ti želim novo obleko, da mi rečeš: "Ne vem, kaj boš s tolikimi oblekami."

Želim, da spijeva kavo pod japonskim jabolkom. Nisva jih spili dovolj. Žal nisem imela časa. Če bi vedela, bi ga imela. In da ti povem, da zdaj delam tisto, za kar sem se izučila, kar me veseli. Samo ne bi ti govorila o boleznih. Tega je bilo tako ali tako preveč. Hudiča, kaj vse se nas je prijelo.

PREBERITE TUDI: Je bilo našim staršem v 80. in 90. letih lažje kot nam?

Zdaj je že prepozno za vse, razen da ti povem, da te pogrešam. Ko sem slekla črnino in se oblekla, da grem k tebi na kavo, sem se vrnila z vrha stopnic, ko sem ugotovila, da nimam več kam.

Razen hladnega kamna in upanja, da si tam, kjer te nič več ne boli, kjer nas gledaš in vidiš, kakšen šolar je postal.

Vir: Ringeraja.rs

PREBERITE TUDI: Še zadnjič